- škatla s čokoladnimi bonboni, navadno v ločenih prostorčkih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
bonboniêra bonboniêre; in bombonjêra samostalnik ženskega spola [bombonjêra]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. bonbonnière, iz ↑bonbon
Celotno geslo
eSSKJ
Čebelarstvo
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]
- 1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
- 1.1. kar tak prenos peloda povzroča
Celotno geslo
Frazemi
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni
SSKJ²
preparírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče
2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir
3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja
1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče
2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir
3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja
- preparírati se knjiž.
pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati
- preparíran -a -o:
preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi
♦ glasb. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
SSKJ²
slína -e ž (í)
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje
// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje
// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah
Čebelarstvo
Geografija
Geografija
Število zadetkov: 11
Dostopnost