Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
iztožíti in iztóžiti -im dov. (ī ọ́)
s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: tožil je in iztožil; iztožiti dolg, terjatev / iztožiti pravico do poti čez travnik / iztožila je dolžnika
    iztožíti se in iztóžiti se knjiž.
    povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: iztožil se mu je
    iztóžen -a -o:
    iztožena terjatev
SSKJ²
kóliko prisl. (ọ̄)
1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko
2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta
SSKJ²
láhek tudi lahák -hka -o tudi prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● 
pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ 
agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih
    lahkó 
    1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
     
    metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
    2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
    // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
    // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
    3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
    // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
    // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
    4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
    // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
    5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
    // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
    // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
    a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
    b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
    6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
    7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
    ● 
    ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
    láhki -a -o sam.:
    jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; 
prim. lažji, nalahko
SSKJ²
mlakúžen -žna -o prid. (ú ū)
nanašajoč se na mlakužo: mlakužno blato / pes je prišel do potoka in začel lokati mlakužno vodo kalno, umazano / travnik je mlakužen / mlakužno življenje
SSKJ²
močvírnat -a -o prid. (ȋ)
močviren: močvirnat svet / močvirnat travnik
SSKJ²
nakolíčiti -im dov. (í ȋ)
postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte
SSKJ²
obkosíti -ím dov., obkósil; obkošèn (ī í)
pokositi okrog česa: obkositi krtino / pred košnjo s kosilnico so travnik še obkosili
SSKJ²
odškŕniti -em dov., tudi odškrníla (ŕ)
1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha
// nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek
2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam
● 
nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil
    odškŕnjen -a -o:
    vrata so bila le odškrnjena
SSKJ²
ogníti se ógnem se in ôgnem se dov. (ī ọ́, ó)
1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj: ogniti se pešca; ogniti se avtomobilu / fant se je ognil s ceste na travnik umaknil
// napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: ogniti se sošolcem; ekspr. vedno se ga ogne v velikem loku / s pogledom se ga je ognila
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogniti se udarcu
// napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogniti se težkega dela
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogniti se odgovoru, plačilu
3. napraviti, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogniti se nesporazumu; ogniti se vojni
4. ekspr. ne uporabiti: ogniti se neprimernega izraza
SSKJ²
písan -a -o prid. (í)
1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● 
ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ 
vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
    písano prisl.:
    pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
     
    ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
SSKJ²
plán3 -a -o stil. prid. (ȃ áknjiž.
1. neporasel ali deloma porasel: za hišo se je razprostiral plan svet; ta svet je deloma gozdnat, deloma plan
// odprt, razsežen: iz ozke soteske so prišli na plano jaso; čutil se je nebogljenega sredi planega polja
// ki je brez vzpetin, raven: našli so toliko planega prostora, da so postavili hišo; travnik pred njim je bil plan kot gladina jezera
2. v zvezi z morje odprt, širok: odpluti na plano morje; lovijo le na planem morju
♦ 
arheol. plano grobišče brez posebej nasutega kamenja, zemlje; strojn. plana stružnica stružnica za struženje ravnih ploskev; sam.: plano se je razprostiralo daleč pred njim; knjiž. pripravljen je stvar organizirati, na plano pa naj bi šli drugi se izpostavili nevarnostim, nevšečnostim; po planem si niso upali hoditi; med nevihto je bil na planem zunaj, na prostem; stekel je in je bil prvi na planem zunaj; spali so na planem zunaj, na prostem; vsi so hiteli na plano ven, na prosto
 
vrtn. presajati rože na plano iz zaprtih gred ali rastlinjakov na prosto
SSKJ²
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem
a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
// ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
// ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
// z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na policijo / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
// polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost
4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
● 
star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle
    pográbljen -a -o:
    pograbljen travnik; stelja je pograbljena
SSKJ²
popásti2 -pásem dov. (á)
1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega
2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo
3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku
    popásen -a -o:
    popaseno deteljišče
SSKJ²
posúti -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ)
1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem
2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula
● 
star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj
    posút -a -o
    1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče
    2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami
    ● 
    ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
SSKJ²
preletéti -ím dov., prelêtel (ẹ́ í)
1. leteč priti čez kaj: jata ptic je preletela zaliv / letalo je preletelo gorovje / ekspr. blisk je preletel nebo je švignil čez nebo
2. leteč opraviti kako pot: ugotovili so, da je ptič preletel deset tisoč kilometrov / razdaljo med mestoma je letalo preletelo v petih urah / ta pilot je preletel že dva milijona kilometrov
3. pog. v teku
a) priti z enega konca na drugega; preteči: deček je v nekaj trenutkih preletel travnik / v nekaj skokih je preletel stopnice
b) opraviti kako pot: ubežnik je preletel petdeset metrov, ko ga je podrl strel
4. ekspr. na rahlo se dotikajoč hitro preiti kaj: s prsti je preletel nekaj tipk klavirja / s čopičem preleteti po sliki
5. ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: rdečica mu je preletela obraz / usmiljenje je preletelo njegovo srce
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob takih besedah preleti človeka dvom; strah, veselje ga preleti / trepet je preletel njegovo telo
6. nav. ekspr. na hitro prebrati: preleteti časopisne naslove; nekatere novice je samo preletel, druge je pazljivo prebral
7. nav. ekspr., v zvezi preleteti z očmi, pogledom na hitro pogledati, pregledati: oficir je z očmi preletel vojakovo opremo / z očmi, pogledom je preletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
8. nav. ekspr., v zvezi preleteti v mislih na hitro, v kratkem času premisliti, preudariti: preletel je v mislih mogoče posledice / v mislih je preletel vsebino govora na hitro obnovil, premislil
● 
ekspr. vrtel je gumb pri radijskem aparatu in preletel nekaj tujih postaj hitro prešel, izpustil; ekspr. novica je v dobri uri preletela svet se je razvedela; knjiž., ekspr. ladja je preletela zaliv preplula z enega konca na drugega
    preletéti se 
    leteč priti z enega mesta na drugo: vrabec se je preletel z drevesa na drevo / zdaj pa zdaj se je vrana preletela
    ● 
    nar. poletna nevihta se hitro preleti preide, mine; 
prim. preleteč
SSKJ²
prepelíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na prepelice: prepeličje meso / čez travnik se je razlegalo prepeličje petje
SSKJ²
prepréčkati -am dov. (ẹ̑)
1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik
// prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo – vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo
2. zastar. prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje
    prepréčkan -a -o:
    z žilicami preprečkan obraz
SSKJ²
prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● 
leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ 
tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih
SSKJ²
prerézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; po dolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak
2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino
● 
ekspr. potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj
    prerézan -a -o:
    prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha
     
    obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit
SSKJ²
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● 
ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ 
gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
    presékati se ekspr.
    s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
    presékan -a -o:
    govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
Število zadetkov: 143