lirízem -zma m (ī)
knjiž. lirično razpoloženje, lirična usmerjenost: vdajati se lirizmu; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov
// lirski element, lirska značilnost: tekst je poln lirizmov
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
namákanje -a s (ȃ)
glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje
glagolnik od namakati: namakanje perila / rad ima namakanje v morski vodi / namakanje polj, travnikov; umetno namakanje in osuševanje
Celotno geslo
eSSKJ
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
- rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
SSKJ²
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā)
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
// odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel
// ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
// odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel
// ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren
- odpádel -dla -o:
odpadlo listje
SSKJ²
odprodáti -dám dov., 2. mn. odprodáste in odprodáte; odprodál (á)
prodati kot del, dele celote: od živine ni imel kaj odprodati; odprodati kos vrta, nekaj gozda in travnikov
prodati kot del, dele celote: od živine ni imel kaj odprodati; odprodati kos vrta, nekaj gozda in travnikov
Pravopis
SSKJ²
pepeljênje -a s (é)
glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov
♦ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov
♦ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
SSKJ²
péskanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
SSKJ²
podsétev -tve ž (ẹ̑)
glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov
glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov
Pravopis
Geografija
Geografija
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
potemtákem člen. (á) knjiž.
1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem1, torej1: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov
2. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago
b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa
1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem1, torej1: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov
2. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago
b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa
SSKJ²
preko2 predl., z rodilnikom
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
// za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. za izražanje sredstva, posrednika; po2: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
rán -a -o prid., ránejši (ȃ á)
star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce
// zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte
● preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox
star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce
// zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte
● preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox
- ráno prisl.:
vstati rano; rano zjutraj
● preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
Pleteršnik
raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
SSKJ²
ŕtast -a -o prid. (ŕ)
podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov
● knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča
♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice
podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov
● knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča
♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice
Prekmurski
s predl.
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219
Število zadetkov: 51
Dostopnost