Zadetki iskanja
Prekmurski
trávnik -a m travnik: Pratum Trávnik KMS 1780, A9; Naſſega bli'znyega trávnik KŠ 1754, 61; ka bodem prejk trávnika k-lôgi šla BJ 1886, 12; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; Trávnici KAJ 1870, 121; Trávnicje so pokošeni BJ 1886, 38; Krma sze sz-trávnikov vecs vozôv od pelano AI 1875, kaz. br. 8; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10
SSKJ²
trávništvo -a s (ā)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov: travništvo in živinoreja
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov: travništvo in živinoreja
SSKJ²
trstíkast -a -o prid. (í)
1. podoben trstiki: trstikasta bilka
♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea
2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje
1. podoben trstiki: trstikasta bilka
♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea
2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje
Celotno geslo
eSSKJ
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh]
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
- iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
Prekmurski
vèč prisl.
1. več, izraža večjo količino, mero: a) s samostalnikom: katechiſmus, kſteromi ſzeje vecs nikeliko redov priverglo TF 1715, 9; i neiga vecs Bogouv SM 1747, 79; Nej je vucsenik vecs od vucsitela KŠ 1771, 185; Jeli je vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 3; ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vecs od ednoga nigdár neszmi vö KOJ 1845, 9; kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7 b) z glagolom: Ka eſcſe vecs zapovidáva KŠ 1754, 66; nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; ár me vecs te'sijo moji grejhi, liki vsze telovne boleznoszti KM 1783, 186; kaſzem cſinio, Cſiniti neſcsem vecs BKM 1789, 386; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
2. izraža časovno omejitev: Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; dabi ti 'zivoucſi ne bi vecs ſzebi 'ziveli, nego tomi, ſteri KŠ 1754, 120; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; i nenáide sze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6
1. več, izraža večjo količino, mero: a) s samostalnikom: katechiſmus, kſteromi ſzeje vecs nikeliko redov priverglo TF 1715, 9; i neiga vecs Bogouv SM 1747, 79; Nej je vucsenik vecs od vucsitela KŠ 1771, 185; Jeli je vecs Bo'sánſzki Perſon KMK 1780, 3; ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz BKM 1789, 2; Vecs od ednoga nigdár neszmi vö KOJ 1845, 9; kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; naj vecs szile nedela cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7 b) z glagolom: Ka eſcſe vecs zapovidáva KŠ 1754, 66; nej je 'zitek vecs, liki hrána KŠ 1771, 20; ár me vecs te'sijo moji grejhi, liki vsze telovne boleznoszti KM 1783, 186; kaſzem cſinio, Cſiniti neſcsem vecs BKM 1789, 386; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10
2. izraža časovno omejitev: Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; dabi ti 'zivoucſi ne bi vecs ſzebi 'ziveli, nego tomi, ſteri KŠ 1754, 120; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; i nenáide sze zlocsasztnoszt nyegova nigdár vecs TA 1848, 9; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6
SSKJ²
zaokróženje -a s (ọ́)
glagolnik od zaokrožiti: zaokroženje robov / zaokroženje števila / zaokroženje travnikov / zaokroženje pogledov na določen čas
glagolnik od zaokrožiti: zaokroženje robov / zaokroženje števila / zaokroženje travnikov / zaokroženje pogledov na določen čas
SSKJ²
zavalovíti -ím dov., zavalôvil (ī í)
1. narediti, povzročiti valove na čem: burja zavalovi gladino morja / veter je zavalovil listje
2. s prislovnim določilom povzročiti, da se kaj valujoč premakne: veter zavalovi meglice preko travnikov
3. ekspr. vznemiriti, razvneti: govor je zavalovil množico na trgu / nemir mu je zavalovil dušo
1. narediti, povzročiti valove na čem: burja zavalovi gladino morja / veter je zavalovil listje
2. s prislovnim določilom povzročiti, da se kaj valujoč premakne: veter zavalovi meglice preko travnikov
3. ekspr. vznemiriti, razvneti: govor je zavalovil množico na trgu / nemir mu je zavalovil dušo
Pleteršnik
zmétati 4., zmę́čem, I. vb. pf. das Herabwerfen, Wegwerfen, Hinwerfen beendigen: vse seno smo z voza zmetali; kamenje s travnikov na cesto z.; oblačila s sebe z., Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 4. zmétati, (zmečem) I., Dol.-Levst. (Zb. sp.).
SSKJ²
zrcálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov
● otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo
♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki
nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov
● otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo
♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki
- zrcálno prisl.:
pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa
Pravopis
zrcálen -lna -o (ȃ) poud. ~a površina poplavljenih travnikov |zrcalasta|
zrcálni -a -o (ȃ) ~ daljnogled; ~a slika
zrcálnost -i ž, pojm. (ȃ)
zrcálni -a -o (ȃ) ~ daljnogled; ~a slika
zrcálnost -i ž, pojm. (ȃ)
SSKJ²
žíljka -e ž (ȋ)
bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka
bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost