Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
čáka -e ž (á) 
  1. 1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico
  2. 2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami
SSKJ
hrôščev -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
SSKJ
hudímanov -a -o prid. (í) evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo
    hudímanovo prisl.: hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo
SSKJ
jahálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča
SSKJ
kalíti2 -ím nedov. (ī í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kaliti
    kalíti se ekspr.  postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj
    kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
SSKJ
kítast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kito: ima močen, kitast vrat; kitaste roke / kitasto meso starih živali trdo
// jopica s kitastim vzorcem
SSKJ
komêrčen -čna -o prid. (ȇ) zastar. komercialen, trgovski, trgovinski: komerčne uredbe / imenovan je za komerčnega svetnika
♦ usnj. komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev
SSKJ
korákniti -em dov. (á ȃ) knjiž. narediti korak, stopiti: negotovo je koraknil naprej / trdo korakne proti vratom
SSKJ
koščák -a m (á) 
  1. 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
  2. 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
    ♦     zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
SSKJ
lótati -am nedov. (ọ̑) teh. spajati kovinske dele z lotom: lotati žlebove / mehko, trdo lotati
SSKJ
némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja
    némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo
SSKJ
otrdíti -ím dov., otŕdil (ī í) 
  1. 1. narediti, da postane kaj trdo, trše: otrditi platno s škrobom; otrditi rezilo s kaljenjem
  2. 2. povzročiti, da postane kaj manj gibljivo, manj prožno: mraz mu je otrdil prste
  3. 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo trd, brezčuten: pogosti taki prizori so ga otrdili / prevzetnost ji je otrdila srce
SSKJ
pokróvka -e ž (ọ̄) kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode: vzdigniti pokrovko z lonca; pokriti s pokrovko; pren., ekspr. industrijski dimniki in avtomobilski izpuhi so ustvarili nad mestom pokrovko iz plinov in prahu
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
SSKJ
poríbati -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali
// ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal
    poríban -a -o: poribano stopnišče
SSKJ
poteptáti -ám [tudi təp] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva
    // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja
  2. 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj
  3. 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast
    // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon
  4. 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico
    ●     ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali
    poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča
    ●     ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit
SSKJ
prekljúvati -am in -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in -kljújem dov., prekljúval tudi prekljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem narediti luknjo skozi kaj: pišče prekljuva jajčno lupino; prekljuvati drevesno skorjo
    prekljúvati se, tudi prekljuváti se s kljuvanjem priti skozi kaj ovirajočega: mladič se prekljuva skozi trdo lupino
SSKJ
ríbati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe
  2. 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho
  3. 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo
    ríbati se pog.  nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj
    ríban -a -o: riban hren; ribana repa
    ♦     gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa
SSKJ
risálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem
♦ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve
SSKJ
spájkanje -a s (ȃ) glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
SSKJ
spájkati -am nedov. (ȃ) teh. spajati kovinske dele s spajko: spajkati cevi; spajkati z električnim spajkalnikom / mehko, trdo spajkati
    spájkan -a -o: spajkani spoj, stik
Število zadetkov: 139