Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
Pravopis
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
zlódja1 poudar. člen. (ọ̑) Kaj ~ je treba imeti vedno odprto |ni treba|; Gotovo ji bo pomagal. -Zlodja ji bo |Ne bo ji|
Pravopis
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Pravopis
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
Pravopis
obljúba -e ž (ȗ) držati ~o; odvezati od ~e; dati ~o obljubiti; poud.: prazne ~e |neuresničene|; ~ dela dolg |Obljubo je treba izpolniti|
Pravopis
poglávje -a s (ȃ) deseto ~; predavati težja ~a iz kemije; poud. To je posebno ~, ~ zase |stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati|; neobč. najtežje, novo ~ v življenju koga obdobje
Pravopis
porábniški -a -o (ȃ) večja ~a središča; poud. ~a miselnost |miselnost, da je treba v veliki meri uživati, porabljati materialne dobrine|
Pravopis
potréba2 povdk. (ȇ) star. ~ se ti je bilo ženiti treba
Pravopis
potrébno povdk. (ẹ́) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Pravopis
rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti treba
rabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo
Pravopis
síla4 povdk. (í) poud. Ravno ~ ti je bila to narediti |Ni ti bilo treba|
Pravopis
delikátno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) Zadevo je treba ~ urediti obzirno, rahločutno
Pravopis
dogovárjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dogovárjanje (ȃ) z/s kom/čim za kaj, o kom/čem ~ ~ z dekletom za sestanek; ~ ~ s sindikatom o plačah; ~ ~ o ceni; ~ ~ (o tem), kaj je treba storiti
Pravopis
doklèr in dókler in dòkler nepravi podr. čas. vez. (ȅ; ọ̑; ȍ)
1. ~ je zakon v veljavi, se ga je treba držati; Tega ne bodo dovolili, ~ bodo na oblasti
2. Varuj otroka, ~ se ne vrne mati; Ni miru, ~ vse ne spi; star. Žanjejo ves dan, ~ da zaide sonce dokler ne
Pravopis
donosíti -nósim dov. donóšenje; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ zdravega otroka; neobč. To misel bo treba še ~ domisliti
Pravopis
drugáče1 drug. nač. prisl. zaim. (ȃ) To bo treba napraviti ~; Nikoli ga ni klical ~ kot stric; tako ali ~; ~ povedano |z drugimi besedami|
Pravopis
êrgo prir. vez. (ȇ) lat. cit., izobr. torej: To je sovražnik, ~ ga je treba uničiti
Pravopis
hòjla medm. (ȍ) velel. ~, tukaj je treba zaviti; razpolož. ~, uspelo nam je
Število zadetkov: 58