Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
izdélati -am dov. -an -ana (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ čevlje, načrt, stroj; Obleka je v glavnem že narejena, le še ~ jo je treba |dati ji dokončno podobo|; Vsi učenci so izdelali |uspešno končali šolanje|
Pravopis
iztočíti -tóčim dov. iztóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj iz česa ~ vino iz soda; ~ sod, steklenico |s točenjem izprazniti|; žarg. Letos bo iztočil manj vina prodal; ~ je treba precej vode, preden je hladna |pustiti izteči|
Pravopis
kógar kóli -- ~ -- ~ tudi kógarkóli -- -- ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je ta avto, odstraniti ga je treba
Pravopis
kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka
Pravopis
kóliko2 -- vpraš. količ. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ demonstrantov je bilo na trgu; ~ ljudem si pomagal v stiski; V ~ letih je treba vrniti dolg
Pravopis
kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
Pravopis
Pravopis
lisíčiti -im nedov. lisíčenje (í ȋ) poud. |zvito, prebrisano govoriti, ravnati|: z/s kom Vedel je, kako je treba ~ s trgovci
lisíčiti se -im se (í ȋ) poud. |dobrikati se, prilizovati se|: komu ~ ~ gospodarju
lisíčiti se -im se (í ȋ) poud. |dobrikati se, prilizovati se|: komu ~ ~ gospodarju
Pravopis
mígati -am nedov. -ajóč, -áje; míganje (ȋ) komu ~ fantu, naj bo tiho; migati z/s čim ~ z ušesi; poud. Ni časa za počitek, treba bo ~ |delati|
Pravopis
nazádnje2 člen. (ȃ)
1. dodaj. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost
2. domnev. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|
1. dodaj. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost
2. domnev. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|
Pravopis
nèambiciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ȅọ̑) ~ človek
nèambiciózni -ega [ijo] m, člov. (ȅọ̑) ~e je treba spodbujati
nèambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ȅọ̑)
nèambiciózni -ega [ijo] m, člov. (ȅọ̑) ~e je treba spodbujati
nèambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ȅọ̑)
Pravopis
nékaj2 nečésa s, nedol. zaim. nečloveškosti nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ̑) Pred vrati je ~ zašumelo; ~ trdega je v njegovem vedenju; Bala se je nečesa, sama ni vedela, česa; Nečemu je treba biti zvest; Ukvarja se res z nečim, pa ne vem, s čim; Če ti ●~ ni všeč, se kar pritoži kaj
Pravopis
nikár člen. (ȃ)
1. nik. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten
2. poudar., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
1. nik. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten
2. poudar., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
Pravopis
podélati -am dov. -an -ana; podélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vse, kar je treba
podélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Otrok se je podelal |iztrebil|; nizk. podelati se na koga/kaj ~am ~ nate |Ne cenim te|
podélati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. Otrok se je podelal |iztrebil|; nizk. podelati se na koga/kaj ~am ~ nate |Ne cenim te|
Pravopis
podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
Pravopis
pokomandírati -am dov. -an -ana (ȋ) neknj. pog. koga/kaj Rad jih ~a jim kaj ukaže; ~ vse, kar je treba opraviti, urediti
Pravopis
pomlatíti in pomlátiti -im dov. pomlátenje (í/ȋ/á á) koga/kaj Snope je treba še ~; poud.: ~ večerjo |pojesti|; ~ precej sovražnikov |pobiti|
Število zadetkov: 58
Dostopnost