Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
flám -a m (ȃ) pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho
SSKJ
harakíri -ja m (ȋ) pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
SNB
naprédovali -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nemoteno razvija, navadno brez možnosti zamejitve: napredovali aids; napredovali rak; lokalno napredovali tumor; Pri napredovali bolezni se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, zaprtje in driske E (↑)napredováti
SSKJ
naróčje -a s (ọ̑) 
  1. 1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje
    // vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora
  2. 2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju
  3. 3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož
    ●     ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda
SSKJ
páranje -a s (ȃ) glagolnik od parati: zamudno paranje obleke / paranje trebuha
♦ agr. paranje lubja delanje zarez vzdolž debla; les. paranje lesa razžagovanje
SSKJ
podtrebúšje -a s (ȗ) anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebušju
SSKJ
pópek -pka m (ọ̑) 
  1. 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
  2. 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
    ●     ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
    ♦     bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
SSKJ
potrebúšina -e ž (ȗ) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča: prekajena potrebušina; kos potrebušine za juho
SSKJ
potrebúšje -a s (ȗ) vet. področje trebuha: potrebušje prašiča
SSKJ
prepárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala
  2. 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino
    prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima
SSKJ
ráme -éna s, ed. stil. rámena (á ẹ́) im., tož. ed. star., nav. mn. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: ramena ga bolijo; od joka so se mu tresla ramena; lasje ji segajo do ramen; naramnica mu je zdrknila z ramena; zgrabil ga je za ramena; biti širok v ramenih / eno rame ima povešeno ramo
// ekspr. preplašen je potegnil glavo med ramena / pri izražanju
  1. a) žalosti, zadrege: stala sta ob grobu in povešala ramena
  2. b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: v odgovor je migal, skomigal z rameni
    ♦     arheol. rame del posode na prehodu iz trebuha v vrat; šport. stoja na ramenih; zool. rame morske zvezde vsak od petih podaljšanih delov sploščenega osrednjega telesa morske zvezde, ki se proti koncu polagoma zožuje
SSKJ
slépičevje tudi slepíčevje -a s (ẹ̄; í) anat. spodnji del trebuha ob slepiču: bolečine v slepičevju
SSKJ
trébuh -úha m (ẹ́ ú) 
  1. 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik
    // ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče
    // ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa
    // kot povelje trebuh noter, prsi ven
    // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
    // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
  2. 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči
    // grozeči trebuhi oblakov
    // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
    // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
    ●     pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
    ♦     metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom
SSKJ
trebuháti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. zaradi velikega trebuha okorno stopati: trebuhal je v drugi konec sobe
// stati z izbočenim trebuhom: zaripel je trebuhal na pragu
SSKJ
trebuhljáč -a m (á) ekspr. kdor govori iz trebuha: trebuhljač je govoril namesto lutke
SSKJ
trebuševína -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina
SSKJ
trebušína -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase
SSKJ
trebúšje -a s (ȗ) redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja
SSKJ
udréti se udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é) 
  1. 1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
    // zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
    // zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
  2. 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
    // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
  3. 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
    // spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
  4. 4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
    ●     ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega
    udréti pog., ekspr., v zvezi z jo  hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah
    udŕt -a -o: udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči
SSKJ
upádanje -a s (ā) glagolnik od upadati: upadanje reke / upadanje lic, trebuha / upadanje poguma / upadanje telesnih moči / upadanje narodne kulture, umetnosti / upadanje proizvodnje / upadanje števila prebivalcev / upadanje zanimanja za film
● publ. nataliteta je v upadanju se manjša
Število zadetkov: 23