Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
Svetokriški
babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon
Svetokriški
Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)
Celotno geslo eSSKJ16
brečati -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo Etimološki
dáviti dȃvim nedov., star. dávim
Celotno geslo Etimološki
diskutȋrati -am nedov.
Celotno geslo eSSKJ16
divjati -am nedovršni glagol
1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih
Celotno geslo Etimološki
dramīti drámim nedov.
Celotno geslo Etimološki
drdráti -ȃm nedov.
Celotno geslo Etimološki
drẹ̄gati drẹ̑gam nedov.
Celotno geslo Etimološki
drgȅt -ẹ́ta m
SSKJ²
drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
    drgetáje :
    drgetaje so lezli iz mrzle vode
    drgetajóč -a -e:
    drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
Celotno geslo Sinonimni
drgetáti -ám nedov.
močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza
GLEJ ŠE SINONIM: vznemirjati se
Celotno geslo Vezljivostni G
drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
Celotno geslo Pohlin
drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

Svetokriški
drgetati nedov. drgetati, tresti se od mraza: kadar bi ony pezhy nedellali po simi bi dergatali del. mn. m (V, 41)
Zadrečki
drgetati gl. tresti se
  • geselskega sestavka še ni / kazalka
Celotno geslo Pohlin
drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

SSKJ²
drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti
● ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika
2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje
3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost
    drhté :
    drhte je stala med vrati
    drhtèč -éča -e:
    čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe
Celotno geslo Sinonimni
drhtéti -ím nedov.
rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza
GLEJ ŠE SINONIM: vznemirjati se
Število zadetkov: 167