Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Zadrečki
drhteti gl. tresti se
  • geselskega sestavka še ni / kazalka
Celotno geslo Etimološki
dȓkati -am nedov.
SSKJ²
dŕmati -am nedov. (r̄ ȓ)
star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano
Pravopis
dŕmati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dŕmanje (ŕ ȓ; ȓ) star. tresti, stresati: kaj ~ jablano
Celotno geslo Etimološki
dr̄mati dȓmam nedov.
Celotno geslo Kostelski
drmati ► ˈdr̥mat -an nedov.
Celotno geslo Etimološki
drọ̑g -a m
Celotno geslo Etimološki
dȓsati -am nedov.
Celotno geslo Kostelski
drukati ► dˈrüːkat dˈrüːčen in dˈrüːkan nedov.
Celotno geslo Etimološki
grẹ́zniti grẹ̑znem nedov.
SSKJ²
grôza -e ž (ó)
1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami
// knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati
● ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
Celotno geslo Etimološki
ȋgra -e ž
Celotno geslo Etimološki
iztrẹ́sati – glej trẹ́sti
Pravopis
iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|
Celotno geslo Etimološki
iztrẹ́sti – glej trẹ́sti
Pleteršnik
ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
Svetokriški
kamenitev -tva prid. kamnit: Ali takorshnu ſerze je kamenitvu im. ed. s, inu bodezhe ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi tož. ed. m ſteber ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi im. mn. m Maliki ſe treſti ǀ kamenitvi im. mn. m, inu leſſeni danary ſo tekli ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde kamenitve im. mn. ž/s ſerza
Svetokriški
koleno -a s koleno: kolena im. mn. ſo mu ſe bila sazhèla treſti ǀ na nage kolena tož. mn. padal, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ nakolena +tož. mn. je doli padil ǀ Angelzi na kolenah mest. mn. klezhe ǀ de bi ſi lih s' nagimi kolenami or. mn. sa proceſſio shli
Celotno geslo eSSKJ
kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka]
    iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije udornica
ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Število zadetkov: 167