spomínčica -e ž (ȋ)
dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih: nabirati, trgati spominčice; oči, modre kot spominčice
♦ bot. redkocvetna spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
stróčje -a s (ọ́)
več strokov, stroki: trgati stročje s fižolovke; kuhati stročje v slani vodi / sušiti fižolovo stročje
// luščine, zlasti mlade: fižol, grah v stročju
več strokov, stroki: trgati stročje s fižolovke; kuhati stročje v slani vodi / sušiti fižolovo stročje
// luščine, zlasti mlade: fižol, grah v stročju
SSKJ²
tévje -a s (ẹ̄)
bot. gozdna rastlina z rumenimi cveti v kobulu, ki ga obdaja več rumeno zelenih ovršnih listov, Hacquetia: trgati tevje / navadno tevje
bot. gozdna rastlina z rumenimi cveti v kobulu, ki ga obdaja več rumeno zelenih ovršnih listov, Hacquetia: trgati tevje / navadno tevje
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
veríga -e ž (í)
1. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov: delati, sestavljati verigo; dolga, železna veriga; veriga iz lesenih obročkov, regratovih stebel; člen verige
// kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih elementov za privezovanje, povezovanje: veriga rožlja, žvenketa; povezati, privezati, speti kaj z verigo / spustiti psa z verige; pog. dati žival na verigo / pasja, vprežna veriga; sidrna veriga; varnostna veriga za vrata; zaviralna ali zavorna veriga; veriga za dvigala
// mn. taka priprava, s katero se omejuje gibanje, svoboda koga: nadeti komu verige; strgati, zdrobiti verige; vkovati, ekspr. vtakniti koga v verige
// priprava iz kovinskih elementov s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: namazati, očistiti verigo; natakniti verigo na kolo
// večji okrasni predmet iz sklenjenih členastih elementov za okrog vratu: kralj z bleščečo verigo / zlata rektorska veriga
2. kar je po obliki podobno tako sklenjenim elementom: modras ima verigo na hrbtu; ekspr. veriga dima
3. mn., ekspr., navadno s prilastkom kar omejuje svobodo, prostost koga: trgati družbene, politične verige; vezale so ga verige tradicije
4. kar sestavlja več med seboj na določen način povezanih oseb, razvrščenih druga za drugo ali druga ob drugi: ljudje so sklenili verigo in si začeli podajati opeko / sporočiti po verigi tako, da vsak sporoči naslednjemu; podajati si vedra v verigi tako, da vsak poda vedro naslednjemu
// ekspr., z rodilnikom večja skupina tako razvrščenih oseb, stvari: dolga veriga ljudi je še čakala pred njim / postaviti okoli postojanke verigo straž
5. s prilastkom vrsta med seboj povezanih oseb, stvari, ki opravlja kako dejavnost: odkriti prekupčevalsko, tihotapsko verigo / hotelska veriga; veriga oddajnikov
// vrsta med seboj nepretrgano na določen način povezanih ljudi: sorodstvena veriga; veriga prednikov, rodu
6. s prilastkom med seboj zaporedno povezani členi, enote kake dejavnosti: položaj mlinarstva v agrikulturni verigi; izobraževalna veriga / prodajna veriga pri kateri vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo pri promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni / človek je le člen v verigi vesoljnega življenja
7. ekspr., s prilastkom večja skupina sledečih si stvari, pojavov: miselna veriga; veriga dogodkov; veriga spominov / veriga strelov
● ekspr. držati občutke na verigi obvladovati jih; ekspr. imeti ljudi na verigi popolnoma v oblasti; ekspr. počuti se kot pes na verigi omejevanega
♦ anat. veriga ganglijev; avt. snežne verige splet verig za na avtomobilske gume za vožnjo po snegu; biol. prehranjevalna veriga prehranjevalna povezava med organizmi v življenjski združbi; ekon. reprodukcijska veriga; elektr. izolatorska veriga iz več enakih členov sestavljen izolator za visoko napetost; geogr. gorska veriga skupina gor, katerih vrhovi so razvrščeni v črti; jezikosl. govorna veriga zaporedje besed z določenim medsebojnim odnosom pri govornem sporočanju; kem. veriga atomov vrsta v molekuli med seboj zaporedno povezanih atomov; rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor; strojn. kalibrirana veriga ki ima enake člene; lamelna veriga pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki; teh. veriga iz členov sestavljen gonilni ali vlečni element; brezkončna veriga pri kateri sta konca speta; gonilna veriga
1. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov: delati, sestavljati verigo; dolga, železna veriga; veriga iz lesenih obročkov, regratovih stebel; člen verige
// kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih elementov za privezovanje, povezovanje: veriga rožlja, žvenketa; povezati, privezati, speti kaj z verigo / spustiti psa z verige; pog. dati žival na verigo / pasja, vprežna veriga; sidrna veriga; varnostna veriga za vrata; zaviralna ali zavorna veriga; veriga za dvigala
// mn. taka priprava, s katero se omejuje gibanje, svoboda koga: nadeti komu verige; strgati, zdrobiti verige; vkovati, ekspr. vtakniti koga v verige
// priprava iz kovinskih elementov s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: namazati, očistiti verigo; natakniti verigo na kolo
// večji okrasni predmet iz sklenjenih členastih elementov za okrog vratu: kralj z bleščečo verigo / zlata rektorska veriga
2. kar je po obliki podobno tako sklenjenim elementom: modras ima verigo na hrbtu; ekspr. veriga dima
3. mn., ekspr., navadno s prilastkom kar omejuje svobodo, prostost koga: trgati družbene, politične verige; vezale so ga verige tradicije
4. kar sestavlja več med seboj na določen način povezanih oseb, razvrščenih druga za drugo ali druga ob drugi: ljudje so sklenili verigo in si začeli podajati opeko / sporočiti po verigi tako, da vsak sporoči naslednjemu; podajati si vedra v verigi tako, da vsak poda vedro naslednjemu
// ekspr., z rodilnikom večja skupina tako razvrščenih oseb, stvari: dolga veriga ljudi je še čakala pred njim / postaviti okoli postojanke verigo straž
5. s prilastkom vrsta med seboj povezanih oseb, stvari, ki opravlja kako dejavnost: odkriti prekupčevalsko, tihotapsko verigo / hotelska veriga; veriga oddajnikov
// vrsta med seboj nepretrgano na določen način povezanih ljudi: sorodstvena veriga; veriga prednikov, rodu
6. s prilastkom med seboj zaporedno povezani členi, enote kake dejavnosti: položaj mlinarstva v agrikulturni verigi; izobraževalna veriga / prodajna veriga pri kateri vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo pri promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni / človek je le člen v verigi vesoljnega življenja
7. ekspr., s prilastkom večja skupina sledečih si stvari, pojavov: miselna veriga; veriga dogodkov; veriga spominov / veriga strelov
● ekspr. držati občutke na verigi obvladovati jih; ekspr. imeti ljudi na verigi popolnoma v oblasti; ekspr. počuti se kot pes na verigi omejevanega
♦ anat. veriga ganglijev; avt. snežne verige splet verig za na avtomobilske gume za vožnjo po snegu; biol. prehranjevalna veriga prehranjevalna povezava med organizmi v življenjski združbi; ekon. reprodukcijska veriga; elektr. izolatorska veriga iz več enakih členov sestavljen izolator za visoko napetost; geogr. gorska veriga skupina gor, katerih vrhovi so razvrščeni v črti; jezikosl. govorna veriga zaporedje besed z določenim medsebojnim odnosom pri govornem sporočanju; kem. veriga atomov vrsta v molekuli med seboj zaporedno povezanih atomov; rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor; strojn. kalibrirana veriga ki ima enake člene; lamelna veriga pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki; teh. veriga iz členov sestavljen gonilni ali vlečni element; brezkončna veriga pri kateri sta konca speta; gonilna veriga
SSKJ²
vijólica -e ž (ọ̑)
divje rastoča ali vrtna rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti: trgati vijolice; podariti šopek vijolic; skromna kot vijolica
♦ bot. dišeča vijolica vrtna rastlina z navadno temno vijoličastimi, močno dišečimi cveti, Viola odorata; divja vijolica rastlina z rumenkasto belimi ali vijoličasto pisanimi cveti, Viola tricolor; dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora; vrtn. afriška vijolica sanpavlija
divje rastoča ali vrtna rastlina s somernimi vijoličastimi, belimi, modrimi cveti: trgati vijolice; podariti šopek vijolic; skromna kot vijolica
♦ bot. dišeča vijolica vrtna rastlina z navadno temno vijoličastimi, močno dišečimi cveti, Viola odorata; divja vijolica rastlina z rumenkasto belimi ali vijoličasto pisanimi cveti, Viola tricolor; dvocvetna vijolica rastlina senčnatih alpskih krajev z dvema rumenima, rjavkasto progastima cvetoma, Viola biflora; vrtn. afriška vijolica sanpavlija
SSKJ²
vínščak -a m (ī) zastar.
1. vinogradnik: bil je vinščak in gostilničar
2. trgovec, prekupčevalec z vinom: napadati vinščake pri tovorjenju vina
3. oktober: trgati grozdje sredi vinščaka
1. vinogradnik: bil je vinščak in gostilničar
2. trgovec, prekupčevalec z vinom: napadati vinščake pri tovorjenju vina
3. oktober: trgati grozdje sredi vinščaka
SSKJ²
SSKJ²
zébrat -a m (ẹ̄)
bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis: trgati zebrat / pisani zebrat
bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis: trgati zebrat / pisani zebrat
SSKJ²
SSKJ²
zlatíca -e ž (í)
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes
SSKJ²
zvônčnica -e ž (ȏ)
bot. rastlina z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoličastimi cveti v različnih socvetjih, Campanula: trgati zvončnice / koprivasta zvončnica
♦ um. odprta lina za zvon nad povišanim cerkvenim pročeljem
bot. rastlina z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoličastimi cveti v različnih socvetjih, Campanula: trgati zvončnice / koprivasta zvončnica
♦ um. odprta lina za zvon nad povišanim cerkvenim pročeljem
SSKJ²
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
- beróč -a -e:
čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
- brán -a -o:
Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
SSKJ²
cefráti -ám [cefrati in cəfrati] nedov. (á ȃ)
trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe
♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe
♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
SSKJ²
SSKJ²
cúkati -am nedov. (ú ȗ) pog.
1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči
2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami
3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka
● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; pog. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči
2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami
3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka
● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; pog. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
SSKJ²
cúnjati se -am se nedov. (ū ȗ)
trgati se (na kose): obleka se mu že cunja / ekspr. nad jezerom so se cunjale megle
trgati se (na kose): obleka se mu že cunja / ekspr. nad jezerom so se cunjale megle
SSKJ²
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvəsti in cvesti] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
- cvetóč -a -e:
rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja;
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
- cvetèč -éča -e:
cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost