Zadetki iskanja
Pleteršnik
bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
SSKJ²
globáča -e ž (á)
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača
2. globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača
2. globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah
SSKJ²
krónati -am dov. in nedov. (ọ̑)
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// nedov., ekspr. krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud
3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// nedov., ekspr. krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud
3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona
- krónan -a -o:
kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom
● pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar
Pleteršnik
SSKJ²
obôsti obôdem dov., obôdel in obódel obôdla, stil. obòl obôla (ó)
raniti z vbodi, vbodljaji: ježeve bodice so ga obodle; obosti se s trnjem / obosti se do krvi zbosti se do krvi
raniti z vbodi, vbodljaji: ježeve bodice so ga obodle; obosti se s trnjem / obosti se do krvi zbosti se do krvi
- obodèn -êna -o:
ves je oboden od žice
Pravopis
obôsti obôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj Ježeve bodice so ga obodle
obôsti se obôdem se (ó) z/s čim ~ ~ s trnjem
obôsti se obôdem se (ó) z/s čim ~ ~ s trnjem
SSKJ²
ostrogovína in ostrógovina -e ž (í; ọ̄)
nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
Pleteršnik
otŕniti, -im, vb. pf. s trnjem obložiti (kako drevo, da bi ljudje ne lazili na nje krast ovočja), Lašče-Erj. (Torb.).
Jezikovna
Poimenovanje iz predložnih zemljepisnih imen – imena jam
Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?
Pleteršnik
prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.
SSKJ²
SSKJ²
tŕnje -a s (ŕ)
trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
SSKJ²
vênčati in vénčati -am nedov. in dov. (ȇ; ẹ̑)
1. knjiž. krasiti z vencem, rožami: venčati slike / venčati glavo; venčati s cvetjem; pren. venčali so ga s slavo
// nedov., ekspr. delati kaj (bolj) lepo: kodri venčajo glavo / cerkvica venča vrh gore
2. zastar. kronati: venčati za kralja / s trnjem so ga venčali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
3. zastar. poročati2: venčati tri pare / dov. obljubil ji je, da jo bo venčal se bo poročil z njo
1. knjiž. krasiti z vencem, rožami: venčati slike / venčati glavo; venčati s cvetjem; pren. venčali so ga s slavo
// nedov., ekspr. delati kaj (bolj) lepo: kodri venčajo glavo / cerkvica venča vrh gore
2. zastar. kronati: venčati za kralja / s trnjem so ga venčali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
3. zastar. poročati2: venčati tri pare / dov. obljubil ji je, da jo bo venčal se bo poročil z njo
- vênčan in vénčan -a -o:
dekleta, venčana s cvetjem
Celotno geslo
ePravopis
vnebohod
Predlog
vnebohoda samostalnik moškega spolaodhod Kristusa v nebo
krščanski praznik
IZGOVOR: [u̯nebohòd], rodilnik [u̯nebohóda]
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 18
Dostopnost