Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedov. -i -ite in drémaj -te tudi -ájte, -óč in -ajóč, -áje; -al -ala in drémal -ála, -at; drémanje tudi dremánje; (-at) (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) Šel je dremat
drémati se -lje se in drémati se tudi dremáti se -a se (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) komu Komur se ~e, naj gre spat
Pravopis
dréti1 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda ~e; poud. ~ skupaj |neurejeno, množično se zbirati|; poud. dreti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|; poud. dreti za kom Fantje kar ~ejo ~ njo |se navdušujejo zanjo|
Pravopis
dréti2 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét, dŕt -a; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ ẹ́; ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ prašiča; ~ zobe; poud. dreti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|
Pravopis
družíti in drúžiti -im tudi drúžiti -im nedov. drúži -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; drúžil -íla tudi -il -ila, drúžit, drúžen -a; drúženje; (drúžit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj Druži jih prijateljstvo; ~ različne sestavine; družiti kaj z/s čim ~ dobroto z izobraženostjo
družíti se in drúžiti se -im se tudi drúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) z/s kom/čim ~ ~ s prijatelji; ~ ~ v celoto; V njem se ~ita strogost in pravičnost; Barvi se lepo ~ita ujemata, skladata
Pravopis
êlkar -ja tudi élkar -ja m z -em člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |kdor elka|
êlkarica -e tudi élkarica -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
êlkarjev -a -o tudi élkarjev -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
êlkaričin -a -o tudi élkaričin -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
Pravopis
gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika
Pravopis
izbljúvati -am in izbljúvati -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in izbljuváti -bljújem dov., nam. izbljúvat tudi izbljuvàt; izbljúvanje tudi izbljuvánje; drugo gl. bljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ jed, pijačo izbruhati
izbljúvati se -am se in izbljúvati se -bljújem se tudi izbljuváti se -bljúvam se in izbljuváti se -bljújem se (ú; ú; á ú; á ú) izbruhati se: Ko se je izbljuval, mu je odleglo
Pravopis
izjókati tudi izjokáti -am in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov. izjókan -a; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) poud. kaj ~ bolečino, žalost |z jokom izraziti|
izjókati se tudi izjokáti se -am se in izjókati se tudi izjokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Pustil je, da se je izjokala
Pravopis
izkljúvati -am in izkljúvati -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in izkljuváti -kljújem dov., nam. izkljúvat tudi izkljuvàt; izkljúvanje tudi izkljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj iz česa ~ črva iz lubja
izkljúvati se -am se in izkljúvati se -kljújem se tudi izkljuváti se -kljúvam se in izkljuváti se -kljújem se (ú; ú; á ú; á ú) iz česa Pišče se je izkljuvalo iz jajca
Pravopis
izvolíti1 -vólim tudi izvóliti -im dvovid. izvóli -te tudi izvôli -íte; izvôlil -íla tudi -il -ila; izvôlit tudi -it (í/ȋ ọ́; ọ̑)
1. |izraža vljudnost pri nagovoru|: Prosim, izvolite vzeti; Ali smem vstopiti? -Izvolite; Izvoli, miza je pripravljena
2. star., z nedoločnikom Knez ga je izvolil poslušati
Pravopis
izžlébiti -im tudi izžlebíti -ím dov. izžlébil -a tudi izžlébil -íla, nam. izžlébit tudi izžlebít/izžlebìt; izžlébljenje tudi izžlebljênje; drugo gl. žlebiti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) kaj ~ cev, površino predmeta
Pravopis
kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka
Pravopis
klatíti in klátiti -im tudi klátiti -im nedov. kláti -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; klátil -íla tudi -il -ila, klátit, kláten -a; klátenje; (klátit) (í/ȋ/á á; á) kaj
1. ~ hruške z drevesa; ~ orehe; poud. ~ okoli sebe, po zraku |delati neurejene gibe|
2. slabš. ~ neumnosti |govoriti|
klatíti se in klátiti se -im se tudi klátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. |potepati se, pohajati|: ~ ~ po ulicah
Pravopis
lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|
Pravopis
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
Pravopis
mrazíti -í tudi mráziti -i nedov. mrázi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila; mrazênje tudi mrázenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga ~i me po hrbtu; os., redk. Dež jo je mrazil ji je povzročal občutek mraza
Pravopis
nagníti2 in nágniti -em tudi nágniti -em dov. nágni -te in -íte tudi -i -ite; nágnil -íla tudi -il -ila, nágnit, nágnjen -a; nágnjenje; (nágnit) (í/ȋ/á á; á) kaj Veter je nagnil ladjo; nagniti koga k/h čemu Kaj te je nagnilo k pisanju
nagníti se in nágniti se -em se tudi nágniti se -em se (í/ȋ/á á; á) Staro drevo se ~e
Pravopis
najókati tudi najokáti -am in najókati tudi najokáti -jóčem dov.; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) neobč. kaj Po bajki so te studence najokale vile z jokom, solzami ustvarile
najókati se tudi najokáti se -am se in najókati se tudi najokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) za kom Ni se še najokal za njo; Pustite jo, da se ~a
Pravopis
namráziti se -im se tudi namrazíti se -ím se dov. -i se -ite se tudi namrázi se -íte se; -il se -ila se tudi namrázil se -íla se; (-it se tudi -ít se/-ìt se) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Zelo se je namrazil
Pravopis
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov. naplávil -a tudi naplávil -íla, nam. naplávit tudi naplavít/naplavìt; naplávljenje tudi naplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les
Število zadetkov: 4506