Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
Pleteršnik
brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
Pleteršnik
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
Pleteršnik
bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.
Pleteršnik
brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.-Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
Pleteršnik
brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.-Kres.
Pleteršnik
brekínja, f. = breka, C.; — tudi hs.
Pleteršnik
brémce, n., Bes., pogl. bremence; (prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.-Jarn. [Rok.], nam. bremce).
Pleteršnik
brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.
Pleteršnik
brẹ́zən 2., -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.-Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik (Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.
Pleteršnik
brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
Pleteršnik
brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.
Pleteršnik
brivəc, -vca, m. der Barbier; tudi: brȋvəc.
Pleteršnik
brkarȋja, f. = brkljarija, M.; tudi pl. brkarije, Jarn.
Pleteršnik
brnjọ̑k, m. der Käfer, (tudi: brnjuk), C.; — prim. brneti.
Pleteršnik
bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
Pleteršnik
brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.-Erj. (Torb.), Brežani (Ist.)-SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
Pleteršnik
bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo-Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
Število zadetkov: 6920