Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žgáti žgèm nedov., 3. os. mn. žgêjo tudi žgó, žgì žgíte, žgóč; žgál -a, žgát, žgán -a; žgánje; (žgàt) (á ȅ) kaj ~ kadilo; ~ opeko; žgati koga z/s čim ~ žrtev z razbeljenimi iglami; žgati koga Rana ga je začela ~; brezos. V prsih me žge; poud. Sonce ~e že ves teden |močno pripeka|
žgáti se žgèm se (á ȅ) Potica se ~e; poud. ~ ~ na soncu |pretirano se sončiti|
Celotno geslo Etimološki
žgáti žgȅm nedov.
Prekmurski
žgàti žgém nedov.
1. žgati, pripekati: Szunce szkoro i 'zgé KAJ 1870, 133; pren. Eti me peczi, eti me 'zgi BKM 1789, 207
2. kuhati žganje: z borojce palino, borovičko žgéjo AI 1878, 47
žgàti se žgém se sežigati se: ſztvári tiſzti tejla ſze 'zgéjo zvüna tábora KŠ 1771, 697
žgajóči tudi žgajóuči -a -e
1. žgoč: Din je sao 'zgajôcsi ogen z vüszt nyegovi TA 1848, 13; pren. miszli ogyen sgajoucſi KM 1783, 211; Med 'zgajôcsim trákom Ide trüden potnik KAJ 1870, 47
2. požigajoč: je Stevan II. 'sgajoucs i razbijajoucs kváre delao KOJ 1848, 25
Pravopis
žgečkljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~e noge; poud. ~a šala |šala erotične vsebine|; biti ~
žgečkljívost -i ž, pojm. (í)
Pleteršnik
žgətáti, -ətȃm, žgáčem, vb. impf. = ščegetati, Cig., Mik.; (inf. tudi: zgátati).
Pleteršnik
žȋbrt, m. die Taubnessel (lamium), Medv. (Rok.), Cerklje-Burg. (Rok.); rdeči ž., rother Bienensaug (lamium purpureum), Nov.; (tudi: žibret, C.).
Celotno geslo Etimološki
žíca -e ž
Celotno geslo Pohlin
židana volja [žȋdana vọ́lja] (židane volje) samostalniška zveza ženskega spola

dobra volja, dobro razpoloženje

Pravopis
žídek2 -dka -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; í) |težko tekoč|: ~ med
žídkost -i ž, pojm. (í)
Prekmurski
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
Celotno geslo ePravopis
židovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
židovska židovsko pridevnik
USTREZNEJE: judovski
IZGOVOR: [žídou̯ski]
Prekmurski
židòvski tudi židòski -a -o prid.
1. judovski, židovski: Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; Nej pa li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; ſze je vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipíla KŠ 1754, 185; Ár je predgao v 'Zidovſzkom Orſzági KŠ 1771, 2(B1b); Kakti je i li ſzamo med 'Zidoſzkim národom vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; Edne 'zidoszke novine pisejo AIP 1876, br. 9, 8; Za 'zidoszke rabbinare (pope) sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
2. hebrejski: piſzao nej 'Zidovſzki nego Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Amen je 'sidovſzka rejcs KMK 1780, 31; rejcs 'Zidoſzka KŠ 1754, 99; Kriſztusevo 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzvojo ſz. rejcs z'Zidovſzkoga i Grcskoga na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1(B1a); geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Bio je pa napiſzek z-Grcskimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
požidòvskom po židovsko: Zsidóúl; pozsidovszkom KOJ 1833, 184
Pleteršnik
žȋdovščina, f. = židovstvo, tudi: židǫ̑vščina, ogr.-Valj. (Rad).
SSKJ²
žígolo tudi gigolo -a [druga oblika žígolo tudi džígolo] m (ȋ)
mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo
Prekmurski
žìha tudi žíja -e ž žeja: od znanoszti 'zelenya obüdnyeno 'ziho z-lehkim odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Dober 'zupnati szád pogaszi 'zijo KAJ 1870, 16
Besedje16
žiher1 prid. nepregib. ♦ P: 15 (TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, TfC 1595); prid. tudi nepregib. ♦ P: 8 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TL 1567, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TfM 1595); prid. ♦ P: 3 (TkM 1579, MD 1592, MTh 1603)
Celotno geslo Etimološki
žíla -e ž
SSKJ²
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
Pravopis
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. žilávi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, žilavljèn -êna tudi žilávljen -a; žilavljênje tudi žilávljenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kovin. kaj ~ grodelj
Celotno geslo Etimološki
žilẹ̑tka -e ž
Število zadetkov: 32784