Zadetki iskanja
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
- 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe - 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje - 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
- 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
- 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben - 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
- bíti se
- 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje - 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
- 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
- bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
- bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
- 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize
// obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami - 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami
♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo
- devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne
- 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska
// jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja - 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
- 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju
// kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja?
● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš
// nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča
2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
- 1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn
// kapitalistična, socialistična industrija / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa - 2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema
// Industrija motornih vozil Novo mesto
♦ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču
- 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa
// publ. kirurška intervencija operacija
♦ ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene
// posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija - 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija
- 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok - 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma
- 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral
- 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih
- 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti
- izvedèn -êna -o: sklepi seje so izvedeni; analiza je izvedena na osnovi podatkov; na festivalu so bila izvedena domača in tuja dela
♦ jur. izvedena pravica pravica, pridobljena od pravnega prednika; lingv. izvedena beseda izpeljanka
- 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost - 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost
- 3. redko, navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
- kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo
- kŕšen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi
- 1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi: kositi na, v logu; logi in trate / knjiž. log je že pokošen travnik
- 2. knjiž. gozd: v logu skovika sova; gost bukov log; pesn. log in gaj; pren. naš literarni log
● ekspr. tretjina sporeda je iz tujih logov tretjina del je tuja
// s prilastkom ta skupek, značilen za
- a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: miselnost aristokracije, meščanstva; vživeti se v miselnost kmečkega človeka / za angleško miselnost je značilna umirjenost; navzeti se tuje miselnosti / nav., slabš.: upirati se birokratski, tehnokratski miselnosti; cehovska, hlapčevska miselnost
- b) ljudi kakega časovnega obdobja: raziskovati antično miselnost; v tem se kažejo ostanki stare miselnosti; miselnost tehnične civilizacije / slabš. to je srednjeveška miselnost
- c) prebivalce kakega zemljepisnega področja: ameriška, azijska miselnost jim je tuja / hribovska, mestna miselnost / vplivi zahodne miselnosti
- č) z oslabljenim pomenom kako nazorsko, znanstveno smer: glavne značilnosti humanistične, krščanske, marksistične miselnosti; idealistična, racionalistična miselnost / širjenje socialistične miselnosti / podpirati kritično miselnost
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom ta skupek z značilnostmi, kot jih določa prilastek: politična, znanstvena miselnost / to je storil pod vplivom borbene, mehkužne miselnosti
- 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
// s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na- a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo
- b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
- 2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale
- 3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
- 4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se vse bolj razkraja
- 5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »