- 1. ženska iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: jezika tujke niso razumeli / po jeziku, navadah je še tujka
// pripadnica tuje države: potni list tujke - 2. tuja, neznana ženska: večini vaščanov sem še tujka / v mestu sem velika tujka tuja, z okoljem zelo malo seznanjena ženska
- 3. tuja, nerazumljena ženska: postati v domači družini tujka
- 4. beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk / mednarodne tujke
♦ lingv. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku - 5. knjiž. tuja, nedomača rastlina: v parku raste nekaj tujk
Zadetki iskanja
SSKJ
tújka -e ž (ú)
SSKJ
obràt1 -áta m (ȁ á)
- 1. glagolnik od obrniti: obrat glave / obrat na, v desno, levo; obrat na petah; obrat s celim telesom; obrat nazaj / kot izvrsten letalec zmore tudi hitre obrate / obrat ključa, krmila, ročice / žarg. motor s tri tisoč obrati na minuto vrtljaji
- 2. dejstvo, da postane kaj (popolnoma) drugačno od prejšnjega: to je bil pomemben obrat v njegovem življenju / nepričakovan obrat v politiki / v tekstu je veliko aforizmov in besednih obratov; stavki so polni tujk in nenavadnih miselnih obratov / knjiž. ta slika predstavlja odločen obrat k naturalizmu preusmeritev
♦ astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; ekon. obrat kapitala čas, v katerem se povrne kapital v izhodiščno obliko; kor. četrtinski obrat plesni obrat za 90°; polovični obrat plesni obrat za 180°; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. obrat akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; šport. obrat element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec spremeni smer vožnje za 180°; krožni obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva
SSKJ
slovár -ja m (á)
- 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami
// enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon
// Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar - 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran
● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti
SSKJ
šépati -am nedov. (ẹ̄)
- 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
- 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena
// beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
- šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret
- šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
SSKJ
gêslo -a s (é)
- 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
- 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge - 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
SSKJ
potrébnost -i ž (ẹ́)
- 1. lastnost, značilnost potrebnega: upoštevati potrebnost mahu v gozdu; razpravljati o potrebnosti in nepotrebnosti tujk
- 2. redko potreba: čutila je potrebnost, da ji pomaga
SSKJ
otežkóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) otežiti, zavreti: snežni zameti so otežkočili promet / otežkočiti razumevanje z rabo tujk
- otežkóčen -a -o: promet je ponekod otežkočen; njihovo delo je bilo otežkočeno
SSKJ
slovárček -čka m (á) manjšalnica od slovar: slovensko-nemški slovarček / žepni slovarček; slovarček tujk
SSKJ
tújčenje -a s (ū)
- 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov
- 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje
SSKJ
vrívanje -a s (í) glagolnik od vrivati: vrivanje letev med deske / preprečiti vrivanje tujih agentov v organizacijo / vrivanje tujk v jezik
SSKJ
hiát -a m (ȃ) lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
SSKJ
nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
SSKJ
Število zadetkov: 13
Dostopnost