- iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol: N
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
cúcelj -clja m (ú)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
SSKJ²
dúda1 -e ž (ȗ)
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo
gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo
SSKJ²
káčnik -a m (ȃ)
bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum:
bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum:
SSKJ²
kačúnka -e ž (ȗ)
bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris:
bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris:
SSKJ²
kála -e ž (ȃ)
vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale
vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale
SSKJ²
kólmež -a m (ọ̑)
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
SSKJ²
SSKJ²
nabòj -ôja m (ȍ ó)
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo: vložiti naboj v puško; revolverski, strojnični, topovski naboj; naboj s šibrami; pas z naboji / naboj se vžge / naboj za otroške pištole
● ekspr. borili so se do zadnjega naboja dokler so imeli strelivo; do smrti
2. v zvezi eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore: aktivirati, vžgati eksplozivni naboj z vžigalno vrvico / dinamitni, ekrazitni naboj
3. navadno s prilastkom izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni, erotični naboj; politični, tekmovalni naboj; razstavljena dela imajo močan socialni naboj / negativni, pozitivni naboj
4. elektr., v zvezi električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu: istoimenski, nasprotnoimenski električni naboji; negativni, pozitivni električni naboj
♦ fiz. elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; lov. naboj je gluh se pri sproženju ne vžge; voj. ostri s kovinsko, slepi naboj s plastično ali leseno kroglo; šolski naboj brez smodnika in vžigalne kapice
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo: vložiti naboj v puško; revolverski, strojnični, topovski naboj; naboj s šibrami; pas z naboji / naboj se vžge / naboj za otroške pištole
● ekspr. borili so se do zadnjega naboja dokler so imeli strelivo; do smrti
2. v zvezi eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore: aktivirati, vžgati eksplozivni naboj z vžigalno vrvico / dinamitni, ekrazitni naboj
3. navadno s prilastkom izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni, erotični naboj; politični, tekmovalni naboj; razstavljena dela imajo močan socialni naboj / negativni, pozitivni naboj
4. elektr., v zvezi električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu: istoimenski, nasprotnoimenski električni naboji; negativni, pozitivni električni naboj
♦ fiz. elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; lov. naboj je gluh se pri sproženju ne vžge; voj. ostri s kovinsko, slepi naboj s plastično ali leseno kroglo; šolski naboj brez smodnika in vžigalne kapice
SSKJ²
nabójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na naboj: nabojni tulec / nabojna vrtina vrtina, v katero se vloži eksplozivni naboj
nanašajoč se na naboj: nabojni tulec / nabojna vrtina vrtina, v katero se vloži eksplozivni naboj
SSKJ²
pégast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica
// lisast: perje je rjavo in temno pegasto
♦ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica
ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica
// lisast: perje je rjavo in temno pegasto
♦ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica
SSKJ²
perésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica
● ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pisna polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše
♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop
nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica
● ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pisna polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše
♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop
- perésno prisl.:
peresno lahka blazina
SSKJ²
peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem
2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa / svetlobno pero peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca
// taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom
// v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero
3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti
4. vzmet2: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero
5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero
6. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik
♦ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
SSKJ²
petárda -e ž (ȃ)
s smodnikom napolnjen kartonski tulec z zastraševalnim eksplozijskim učinkom: metati petarde; slišati je pokanje petard
♦ zgod. petarda v srednjem veku s smodnikom napolnjena kovinska posoda z vžigalno vrvico za podiranje, razstreljevanje zidov, obzidij
s smodnikom napolnjen kartonski tulec z zastraševalnim eksplozijskim učinkom: metati petarde; slišati je pokanje petard
♦ zgod. petarda v srednjem veku s smodnikom napolnjena kovinska posoda z vžigalno vrvico za podiranje, razstreljevanje zidov, obzidij
SSKJ²
ščúrek -rka m (ú)
1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek
2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov
♦ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus
1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek
2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov
♦ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus
SSKJ²
škrnícelj -clja m (í)
1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj
2. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, vrtn. kala: šopek škrnicljev
1. pog. (papirnata) vrečka: napolniti škrnicelj; jemati bonbone iz škrniclja; dati v škrnicelj; škrnicelj s piškoti / škrnicelj kostanja, sladkorja / zviti kos papirja v škrnicelj
2. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec, vrtn. kala: šopek škrnicljev
SSKJ²
túl1 -a m (ȗ)
cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja
cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja
SSKJ²
túlček -čka m (ȗ)
manjšalnica od tulec: papirnati tulčki / nekdaj cigaretni tulček papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
manjšalnica od tulec: papirnati tulčki / nekdaj cigaretni tulček papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
SSKJ²
túlec -lca m (ȗ)
1. cevasta priprava
a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca
b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko
c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec
// cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
// kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem
2. tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec
3. knjiž. tok2: tulec za očala / tulec za pištolo
4. knjiž. kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec
5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje
6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec
// temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem
♦ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa
1. cevasta priprava
a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca
b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko
c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec
// cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
// kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem
2. tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec
3. knjiž. tok2: tulec za očala / tulec za pištolo
4. knjiž. kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec
5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje
6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec
// temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem
♦ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 66
Dostopnost