Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaménjati tudi zamenjáti -am, in zaménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjati obleko za hrano; zamenjati enosobno stanovanje za dvosobno / s kom si zamenjal čevlje; zamenjala sta si naslove; med seboj sta si zamenjala oblačila / zamenjati denar v banki dati ali dobiti eno valuto za drugo; zamenjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; zamenjati evre v dolarje dati evre za enakovredno, ustrezno vsoto dolarjev / kot opozorilo v trgovini kupljenega blaga ne zamenjamo
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjati film v fotografskem aparatu; zamenjati kolo pri avtomobilu; zamenjati posteljnino, žarnico / država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo / v stavku zamenjati prevzete besede z domačimi; ekspr. ko je zamenjal koso s kosilnico, je delal hitreje ko je začel namesto kose uporabljati kosilnico; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se
// narediti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je med tekmo zamenjal dva igralca / sklenil je, da bo zamenjal zdravnika se začel zdraviti pri drugem zdravniku
3. priti pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: čez en mesec bo to skupino zamenjala nova; zamenjati koga na straži; zamenjal je delavca pri stroju; voznika sta se med potjo večkrat zamenjala / ne ve se, kdo ga bo med dopustom zamenjal nadomestil
4. narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: zamenjati strani enačbe; zamenjati vrstni red besed / zamenjala sta mesti v vrsti; zamenjala sta sedeža presedla sta se
5. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: večkrat je zamenjal bivališče / zamenjati poklic začeti opravljati drug poklic; zamenjati službo iti v službo drugam
6. ekspr. priti glede na čas neposredno po čem drugem: otroške igre je kmalu zamenjalo učenje; noč je zamenjal jutranji mrak; tišino je zamenjal hrup / po nekaj kilometrih je asfaltirano cesto zamenjala gozdna pot
7. imeti koga za drugega, kot je v resnici: to ni on, zamenjal si ga / zamenjati koga za koga drugega, s kom drugim / v temi je zamenjal okna za vrata
● 
ekspr. zamenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; v garderobi so mu zamenjali dežnik dali napačnega; posestvo je že večkrat zamenjalo lastnika postalo last drugega; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden
    zaménjan -a -o:
    zamenjana posadka; zamenjano blago
SSKJ²
ávtošóla in ávto šóla -e ž (ȃ-ọ̑)
šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo
SSKJ²
dríl -a m (ȋ)
urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici
SSKJ²
fónolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́)
jezikosl. prostor za učenje zlasti tujih jezikov s poslušanjem zvočnih posnetkov: šola ima sodobno opremljen fonolaboratorij
SSKJ²
gúljenje -a s (ú)
šol. žarg. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
SSKJ²
lepopís -a m (ȋ)
nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: ocena iz lepopisa
SSKJ²
lepopísje -a s (ȋ)
1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: vaditi lepopisje
2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje
SSKJ²
račúnica -e ž (ȗ)
1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice
2. publ. račun1, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica
● 
publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje
SSKJ²
transfêr -ja tudi -a m (ȇ)
1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Slovenijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer
2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam
3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela
4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja
5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša
6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer
// pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer
SSKJ²
účbenik -a m (ȗ)
knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik; učbenik francoščine, pog. za francoščino; učbenik za samouke / pomožni, predpisani učbenik / šahovski učbenik
SSKJ²
účen2 in učán účna -o in prid. (ú ȃ ú)
star. nadarjen za učenje: ker je bil učen, je tuji jezik hitro obvladal / učna žival učljiva
SSKJ²
učílo -a s (í)
1. učno sredstvo, zlasti šolsko: izdelovati, uporabljati učila; tovarna učil; učila za pouk fizike; knjige, slike in druga učila
2. zastar. učenje: junec je že dober za učilo
SSKJ²
učnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za učenje, poučevanje: udeleženci tečaja plačajo učnino / nekdaj vajenec je plačeval mojstru učnino
Število zadetkov: 73