Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
uživanje s, F5, abusus, -sus, neſpodobnu vshivanîe, huda navada, reſvada; fruitio, vṡhivanîe; participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt, v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe; usufructus, -ctus, ludṡkiga vṡhivanîa s'dopuṡzhenîem; usus, -us, navada, vṡhivanîe, nuzanîe
Jezikovna
Uživanje »vitamina D« ali »D vitamina«?

Ali obstaja kakšno pravilo, ali mora biti pri omembi vitaminov točno določen vrstni red, kaj je najprej in kaj sledi, ali izbira vrstnega reda ni pomembna? Opažam namreč obe varianti. Primera:

  • Uživanje D vitamina.

  • Uživanje vitamina D.

Kateri primer je pravilen oziroma ustreznejši? Ali sta oba primera ustrezna?

Pravopis
užívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užívanje (í) kaj ~ lahko hrano; ~ prednosti |jih biti deležen|; pravn. ~ zemljišče; znati ~
Celotno geslo eSSKJ
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]
    obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
SSKJ²
večérja -e ž (ẹ̑)
obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi
// uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo
♦ rel. zadnja večerja
Celotno geslo Sinonimni
večérja -e ž
obrok hrane, ki se jé zvečer; uživanje tega obrokapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. večerjica
GLEJ ŠE: večerjati
Celotno geslo Kostelski
večerja ► viˈčẹːra -e ž
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Prekmurski
vžívanje -a s uživanje, sprejemanje hrane: ki nám dáva bogato vſza na v'zivanye KŠ 1771, 643; Med nyé v'zivanyem tak Réd i mertük zdr'závaj KAJ 1848, 248; poglej ednoga v sivanya KM 1783, 63; pren. Dühovna (jejstvina) je pa v'zivanye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 205; Csedno v'zivanye je nase pozványe BRM 1823, 407; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje TF 1715, 42; Kai more opominati na gouſzto vſivanye ſztem Sacramentomom SM 1747, 41; po etom v'zivanyi zemelſzka znamejnya zové KŠ 1754, 8b; naj bole pred v'zivanyem K. vecsérje KŠ 1754, 198; naj v'sivanyem etoga Szvesztva pride KM 1783, 154
Celotno geslo Hipolit
vživanje samostalnik srednjega spola
Celotno geslo Pohlin
zadovoljščina [zadovọ̑ljščina] samostalnik ženskega spola

radost, uživanje

SSKJ²
zájtrk -a m (ā)
obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati / kontinentalni zajtrk lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom
Pravo
zakúpna pogódba -e -e ž
Pravo
zakúpna pravíca -e -e ž
Pravo
zakúpnik -a m
Pravo
zakupnína -e ž
Pravo
zakupodajálec -lca m
SSKJ²
zasladíti -ím dov., zasládil (ī í) knjiž.
1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom
2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod
3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto
// narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami
    zaslajèn -êna -o:
    zaslajen zrak
    ●     knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača
SSKJ²
zdivjánost -i ž (á)
stanje zdivjanega človeka: pretirano uživanje alkohola povzroča zdivjanost
SSKJ²
zímski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda
    zímsko prisl.:
    zimsko hladno; biti zimsko oblečen
Število zadetkov: 164