Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í) 
  1. 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
  2. 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
  3. 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
  4. 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
    // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
  5. 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
  6. 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
  7. 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
  8. 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva
    // večerno sonce je zalivalo dolino
  9. 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
  10. 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
  11. 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka s kozjim, kravjim mlekom
  12. 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
    ●     slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino
    zalívati se ekspr.  veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
    zalivajóč -a -e: opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
    zalívan -a -o: zalivan otrok; zalivano cvetje
SSKJ
zavést -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti
  2. 2. celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda: po uživanju mamil se mu je zavest spremenila; dno, obrobje zavesti; motnje v zavesti; zavest in podzavest / vtisniti si kaj v zavest / individualna zavest
  3. 3. navadno s prilastkom celota idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek sploh: družbena, kolektivna zavest; vpliv antike na evropsko zavest; zavest dobe, družbe / ekološka, politična zavest
  4. 4. s prilastkom kar je rezultat ravnanja česa: zavest krivde, odgovornosti je rastla v njem; odhajati z zavestjo zmage; naša zavest o resnosti položaja je oslabela / imam prijetno zavest, da sem izpolnil svojo dolžnost
    // zavedanje, da je kaj treba upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju: oblikovati otrokovo delovno zavest; privzgajati zavest tovarištva
    // zavedanje o svoji pripadnosti čemu: imeti delavsko, razredno, stanovsko zavest; buditi domovinsko, narodno zavest
    ●     resnica mu je prišla do zavesti zavedel se je resnice; ekspr. priklicati komu v zavest neljubi dogodek opozoriti, spomniti ga nanj; to imam vseskozi v zavesti tega se vseskozi zavedam
    ♦     filoz. zavest kar je in se zaveda sebe in sveta; družbena zavest v marksistični filozofiji celota idej, teorij družbe o umetnosti, znanosti, religiji, ki odraža stanje materialnega življenja; refleksivna zavest usmerjena na samo sebe; intencionalnost zavesti; razvoj zavesti po Heglu spreminjanje zavesti k popolnejšemu védenju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; psih. stanje zavesti oblika zavestnega doživljanja v budnosti, sanjah, ekstazi, meditaciji, po uživanju drog
SSKJ
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 
  1. 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
    // s kemičnim delovanjem povzročiti
    1. a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
    2. b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
  2. 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
    prejésti se 
    1. 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
      // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
    2. 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
    prejéden -a -o: prejedena tkanina
SSKJ
pijánec -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov
// pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ
pregánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
    // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna
    // vse življenje ga preganja nesreča
  3. 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
  4. 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
  5. 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
    ●     ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola
    pregánjati se ekspr.  
    1. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja
    2. 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo
    pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival
SSKJ
inklinácija -e ž (á) 
  1. 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost
    // razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
  2. 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
  3. 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
SSKJ
míza -e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano
// vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
SSKJ
nasladílo -a s (í) knjiž.  
  1. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
  2. 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
SSKJ
upírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
    // imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
  2. 2. redko usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
    ●     ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih
    upírati se 
    1. 1. imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag; pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno / s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža
      // biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala
    2. 2. z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral; aretirani se ni upiral; upirati se roparju; upiral se je s pestmi, z rokami in nogami / pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili
      // upirati se nasprotniku v igri
      // kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil
      // kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati
    3. 3. s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga: kmetje so se v zgodovini večkrat upirali; upirati se oblastnikom, okupatorjem / osvojene dežele so se upirale
      // z besedami, ravnanjem izražati voljo
      1. a) ne ubogati koga: otroci so se staršem vedno bolj upirali; molčal je, ni se upal upirati; upirati se vodstvu
      2. b) ne prenašati, narediti, izpolniti česa: upirati se nasilju, pritisku / upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal / upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi
        // izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati
    4. 4. nav. 3. os. vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju: mastna hrana se mu upira; vino se mu je začelo upirati
      // vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem
    5. 5. neovirano, močno sijati: pomladansko sonce se upira skozi šipe / sonce se jim je upiralo v hrbet
    6. 6. prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa: upirati se vodnemu toku; s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti / jez se je upiral narasli vodi / snov se upira pritisku
      // ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom
    7. 7. star. truditi se, prizadevati si: upiral se je, da bi osvobodil roko; upira se in gara za družino
      ●       ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti
    upiráje: stala je, upiraje roke v boke
    upirajóč -a -e: upirajoči se narodi; v tla upirajoče se oči
SSKJ
beat -a [bít] m (ȋ) 
  1. 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat
  2. 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba
SSKJ
bolézenski -a -o [zən] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust
    bolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ
SSKJ
čútnost -i ž (ū) 
  1. 1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic
  2. 2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta
SSKJ
izjéd -i in -í in zjéd -i in -í ž, daj., mest. ed. izjédi in zjédi (ẹ̑) 
  1. 1. nav. mn. kar ostane po uživanju hrane: vreči izjedi iz jasli; mišje izjedi / izjedi na krožniku ostanki jedi
  2. 2. redko izjeda: izjedi na kraških tleh
SSKJ
kvartálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ
notóričen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: notoričen reakcionar / notorična četrt za prostitucijo razvpita, zloglasna
♦ med. notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
// splošno znan sploh: potrdil je svojo notorično nadarjenost za glasbo; stvar je dovolj notorična, zato je ne bomo podrobneje navajali / ekspr. njegova solidnost je prav notorična
    notórično prisl.: notorično duhovit pisatelj
SSKJ
ponedéljek -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu
● ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela
SSKJ
ponedeljkováti -újem nedov. (á ȗ) žarg.  
  1. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval
  2. 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje
SSKJ
prisíla -e ž (ȋ) glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila
// kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila
SSKJ
užívanje -a s (í) glagolnik od uživati: uživanje hrane, tekočine / uživanje bogastva / uživanje hiše; dati komu zemljišče v uživanje / uživanje pokojnine / uživanje posebnih pravic / potreba, sla po uživanju; uživanje in trpljenje / uživanje ob nesreči drugih / estetsko, spolno uživanje / uživanje miru, sreče
SSKJ
zajésti -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajéjo; zajéj in zajèj zajéjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́) 
  1. 1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano
  2. 2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije
    zajésti se s prislovnim določilom  
    1. 1. z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zaje v jabolko / klop se zaje v kožo / redko med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka
    2. 2. prodreti v kaj trdega: sveder se zaje v desko; plug se zaje v zemljo / psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke / reka se je zajedla v skalna tla
    3. 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zaje v preprogo; črnilo se zaje v tla / kislina se zaje v kožo / neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko
      ●       ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo
    zajéden -a -o: v pobočje zajedena steza; veriga, zajedena v roke
Število zadetkov: 45