Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bljúven -vna -o prid. (ū ȗ) redko bljuvalen: bljuvna sol
SSKJ
bogoljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje
// ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje
    bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti
SSKJ
bratoljúben -bna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela
SSKJ
bregúše -gúš ž mn. (ú ȗ) nar. bregeše
SSKJ
brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju
// slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj
    brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike
SSKJ
brezkúžen -žna -o prid. (ú ū) med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza
SSKJ
brezljúden -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
SSKJ
brezlúsk -a -o prid. (ȗ ū) redko ki je brez lusk: brezluske ribe
SSKJ
brezokúsen -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
SSKJ
brezúh -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes
SSKJ
brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne
 
ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik
    brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
SSKJ
brljúzgniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
SSKJ
brúhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
    // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
  2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
     
    ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
  3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
SSKJ
brúhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
    // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
  2. 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
  3. 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
  5. 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ
brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 
  1. 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
  2. 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti
    brúmno prisl.: brumno živeti
SSKJ
brúsniti -em dov. (ú ȗ) redko s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust; pren., ekspr. brusniti psovko
SSKJ
brzostrúžen -žna -o prid. (ū ȗ) teh., v zvezi brzostružno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati; hitrorezno jeklo
SSKJ
bùc in búc medm. (ȕ; ȗ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
SSKJ
búcniti -em dov. (ú ȗ) otr. narahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami
SSKJ
búčen2 -čna -o prid. (ú ū) 
  1. 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
    // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
  2. 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
    búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
Število zadetkov: 7290