Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
prerúšiti -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem
    prerúšen -a -o:
    prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen
SSKJ²
razlúžiti -im, in razlužíti in razlúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
usnj. namočiti kože v raztopini organskih kislin, navadno z dodatkom amonijeve soli:
SSKJ²
razrúšiti -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú)
1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič
2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje
    razrúšen -a -o:
    razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno
SSKJ²
rúšiti -im, in rušíti in rúšiti -im nedov.(ú ȗ; ī ú)
1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo
3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati
    rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se
    1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali
    2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas
    3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka
    // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti
    rušèč -éča -e:
    narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov
SSKJ²
skrušíti in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil
    skrúšen -a -o:
    skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč
    ●     ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo
SSKJ²
súbkontinènt -ênta tudi -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́)
geogr. velik, precej samostojno oblikovan del kontinenta; podcelina: indijski subkontinent
SSKJ²
súperintendènt -ênta tudi -énta m (ȗ-ȅ ȗ-é, ȗ-ẹ́)
v protestantskem okolju predstojnik večje cerkvene upravne enote: postati superintendent / superintendent Trubar
SSKJ²
túnf in tùnf túnfa m (ȗ; ȕ ú)
nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf
SSKJ²
úkati -am nedov. (ū)
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka
    ukáje :
    ukaje oditi
    ukajóč -a -e:
    ukajoč nadaljevati pot; ukajoča sova
SSKJ²
últramikroskóp tudi últramikroskòp -ópa m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ọ́)
fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo: analizo je opravil z ultramikroskopom
SSKJ²
zaúkati -am dov. (ū)
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fant je zaukal; svati so zaukali / glasno zaukati
2. oglasiti se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova zauka
SSKJ²
zrúšiti -im, in zrušíti in zrúšiti -im dov.(ú ȗ; ī ú)
1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: zrušiti hišo, obrambni zid / potres je zrušil velik del mesta porušil; pren. zrušiti temelje družbenega reda
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: zrušiti ravnotežje v naravi / zrušiti komu srečo / zrušiti nočni mir skaliti
3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: to dejanje je zrušilo njegov ugled; zrušiti ideale, teorijo / zrušiti oblast
● ekspr. nasprotniki so ga zrušili mu preprečili delovanje; ekspr. zagnal se je vanj in ga zrušil na tla podrl; publ. zrušiti državni rekord preseči
    zrúšiti se, in zrušíti se in zrúšiti se
    1. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose: stara hiša se je zrušila; most se je zaradi preobremenitve zrušil; ekspr. mesto se je zrušilo v prah / podporniki so popustili in premog se je zrušil / strop se je zrušil podrl, udrl; pren., ekspr. vera v pravičnost se mu je zrušila; ob tej novici se je v njej vse zrušilo
    2. pasti, navadno s silo in z velike višine: kamenje se je zrušilo nanj; skala se je zrušila v dolino; publ.: helikopter se je zrušil v morje; letalo se je zrušilo takoj po vzletu; pren. skrb za družino se je zrušila nanjo; vse se mu je zrušilo na glavo
    3. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v ležeči, klečeči položaj: udaril ga je, da se je zrušil; zrušiti se na kolena; mrtev se je zrušil na tla; utrujen se je zrušil na stol sesedel
    zrúšen -a -o:
    zrušen zid; zrušena hiša; bil je ves zrušen
SSKJ²
JÚS -- in -a m (ȗ)
krat. jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS-u; prvi del zloženk: konfekcija po JUS-standardih
SSKJ²
aêroklúb in áeroklúb -a m (ȇ-ȗ; ȃ-ȗ)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
SSKJ²
babyboom -a [bêjbibúm tudi bébibúm] m (ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti; v prid. rabi: babyboom generacija ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni
SSKJ²
begosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
pravn. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec
SSKJ²
belogrúd -a -o prid. (ȗ ū)
pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
SSKJ²
belorún -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
SSKJ²
bíokrùh in bío krùh -krúha m (ȋ-ȕ ȋ-ú)
kruh iz ekološko pridelane moke: kupil je biokruh in domač sir
SSKJ²
bistroúmen -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū)
ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba
    bistroúmno prisl.:
    vprašanje so zelo bistroumno rešili
Število zadetkov: 7571