Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bistroúmiti -im nedov. (ū ȗ)
knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
SSKJ²
blagodúh2 -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
SSKJ²
blagodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz
    blagodúšno prisl.:
    blagodušno se je nasmehnil
SSKJ²
bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú)
1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
SSKJ²
bljúven -vna -o prid. (ū ȗ)
bljuvalen: bljuvna sol
SSKJ²
bogoljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje
// ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje
    bogoljúbno prisl.:
    bogoljubno živeti
SSKJ²
bratoljúben -bna -o prid. (ú ū)
nanašajoč se na bratoljubje: bil je plemenit in bratoljuben / bratoljubna dela
SSKJ²
bregúše -gúš ž mn. (ú ȗ)
nar. bregeše
SSKJ²
brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju
// slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj
    brezdúšno prisl.:
    brezdušno zatirati podložnike
SSKJ²
brezkúžen -žna -o prid. (ú ū)
med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza
SSKJ²
brezljúden -dna -o prid. (ú ū)
star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
SSKJ²
brezlúsk -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki je brez lusk: brezluske ribe
SSKJ²
brezokúsen -sna -o prid. (ú ū)
ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
SSKJ²
brezúh -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes
SSKJ²
brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ)
ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne
 
ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik
    brezúpno prisl.:
    brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
SSKJ²
brljúzgniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
SSKJ²
brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
 
ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e:
    bruhajoč vulkan
SSKJ²
brúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
// s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ²
brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū)
1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti
    brúmno prisl.:
    brumno živeti
SSKJ²
brúsniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. s silo izvreči iz ust: pokusil je, a takoj brusnil iz ust; pren., ekspr. brusniti psovko
Število zadetkov: 7571