Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
razdružíti in razdrúžiti -im tudi razdrúžiti -im dov. razdrúženje; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj ~ pred leti združeni podjetji; mat. ~ množice na delne množice; neobč. s silo ~ pretepače ločiti
razdružíti se in razdrúžiti se -im se tudi razdrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) Podjetji sta se razdružili; neobč. ~ ~ po nekaj letih zakona razvezati se
Pravopis
združíti in zdrúžiti -im tudi zdrúžiti -im dov., star. združívši; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ú) koga/kaj ~ več posestev; ~ prijetno s koristnim; Nesreča jih je združila povezala združiti kaj v kaj ~ samostojne obrate v enotno podjetje
združíti se in zdrúžiti se tudi zdrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) Banki sta se združili; združiti se proti komu/čemu ~ ~ ~ skupnemu sovražniku; združiti se v kaj Potoki se ~ijo v reko; združiti se z/s kom/čim Predmestne vasi so se združile z mestom
Pravopis
malodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) preveč ~
malodúšni -ega m, člov. (ú; ȗ) prepričati ~e
malodúšno -ega s, pojm. (ú; ȗ) nekaj ~ega v njegovem govorjenju
malodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Pravopis
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|
húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|
húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|
húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|
húdost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
krušíti in krúšiti -im in krúšiti -im nedov. krúši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; krúšil -íla in -il -ila, krúšen -a; krúšenje; (krúšit) (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ steno
krušíti se in krúšiti se -im se in krúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Omet se ~i
Pravopis
nakrušíti in nakrúšiti -im in nakrúšiti -im dov. nakrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ omet
nakrušíti se in nakrúšiti se -im se in nakrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Lonec se je ob padcu nakrušil
Pravopis
núditi -im in nudíti in núditi -im nedov. -i -ite in núdi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in núdil -íla, -it, núden -a; núdenje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ bralcem domačo in tujo literaturo; ~ jezljivcu povod za prepir → dajati; ~ otrokom zgled → biti otrokom za zgled; Dokumenti ~ijo zanimive informacije → vsebujejo; ~mo veliko izbiro blaga → ponujamo, imamo; Šola ~i izobrazbo → izobražuje; ~ odpor → upirati se; ~ pomoč → pomagati
núditi se -im se in nudíti se in núditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) → ponujati se, kazati se: komu ~i ~ nam dober izhod
Pravopis
odkrušíti in odkrúšiti -im in odkrúšiti -im dov. odkrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ kos ometa; ~ si zob pri jedi
odkrušíti se in odkrúšiti se -im se in odkrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Kamen se je odkrušil
Pravopis
ponúditi -im in ponudíti in ponúditi -im dov. ponúden -a in ponújen -a; ponúdenje in ponújenje; drugo gl. nuditi (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ kupcu najnovejše blago; publ.: ~ beguncem pomoč izraziti pripravljenost pomagati; ~ odstop izraziti možnost odstopa; ponuditi koga z/s čim ~ gosta z žganjem → postreči gostu žganje
ponúditi se -im se in ponudíti se in ponúditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu za koga/kaj ~ ~ prijatelju za spremstvo; ~ ~ ~ prostovoljca
Pravopis
skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušiti
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
Pravopis
súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
vzljubíti in vzljúbiti -im dov. vzljúbljenje; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle; ~ delo
vzljubíti se in vzljúbiti se -im se (í/ȋ/ú/ȗ ú; í/ȋ/ú/ȗ ȗ) Otroci so se kmalu vzljubili; redk., z nedoločnikom vzljubiti se komu Vzljubilo se mu je klepetati zahotelo
Pravopis
glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|
glúhi -a -o (ú) ~ naboj
glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e
glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
Pravopis
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Pravopis
Svéti Dúh -ega -á m, druga enota dalje -u -á -u -om zem. i. (ẹ́ ȗ ẹ́ ȃ) pri ~em ~u
svetodúški -a -o (ȗ)
Svetodúhar -ja m s -em preb. i. (ȗ)
Svetodúharica -e ž, preb. i. (ȗ)
Svetodúharjev -a -o (ȗ)
Svetodúharičin -a -o (ȗ)
Pravopis
brezdúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) poud. ~ tiran |neusmiljen, neprizanesljiv|
brezdúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) poud. |neusmiljenost, neprizanesljivost|
Pravopis
brezúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ položaj |zelo težek|; poud. ~ nered |zelo velik|; Njegova bolezen je ~a
brezúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
čúden -dna -o; bolj ~ (ú ȗ ú; ȗ) ~ človek; omilj. uživati ~ sloves |slab|
čúdno -ega s, pojm. (ú; ȗ) opaziti nekaj ~ega
čúdnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
dobrodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek
dobrodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Število zadetkov: 9095