ubíti ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|
ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
féntati -am dov. -an -ana; féntanje (ẹ́) neknj. ljud. koga/kaj Kar prime v roko, vse ~a uniči; ~ človeka umoriti, ubiti
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|
Pravopis
kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|
Pravopis
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
Pravopis
píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
Pravopis
pobíti -bíjem dov., nam. pobít/pobìt; pobítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ fanta na tla; ~ kozarce; poud. ~ trditve |ovreči|; ~ žival ubiti
pobíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ po glavi
pobíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ po glavi
Pravopis
pospráviti -im dov. posprávljen -a; posprávljenje (á ȃ) kaj ~ knjige; ~ pridelek z njiv; poud. ~ dva zrezka |pojesti|; knj. pog., poud. pospraviti koga |ubiti, usmrtiti|
Pravopis
s póti tudi s potí smer. prostor. prisl. zv. (ọ́; ȋ) spraviti navlako ~ ~; iti komu ~ ~ umakniti se; poud. spraviti koga ~ ~ |ubiti, umoriti; onemogočiti|
Pravopis
stréči stréžem nedov. strézi -te/-íte, strežóč; strégel -gla, stréč, stréžen -a; stréženje; (stréč/strèč) (ẹ́) komu/čemu z/s čim ~ gostom s pijačo; ~ bolniku; poud. ~ svoji radovednosti |zadovoljevati jo|; Vam že ~ejo?; poud. streči komu po čem ~ kralju po življenju |skušati ga ubiti|; ~ kralju po prestolu |skušati mu ga odvzeti|; streči koga/kaj ~ brata med boleznijo; To omako ~ejo k pečenki
Pravopis
Pravopis
vkràj smer. prostor. prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: iti, umakniti se ~; odrezati ~; dati ~ končati; spraviti ~ ubiti, uničiti
Pravopis
zatôlči -tôlčem [u̯č] dov. zatôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj v kaj ~ kamen v ilovico; ~ kol v zemljo zabiti; zatolči koga/kaj poud. ~ miš |z udarci ubiti|; knj. pog., poud. ~ mladega ustvarjalca |onemogočiti, uničiti|; zatolči po čem ~ ~ mizi; brezos., poud. zatolči komu V prsih mu je zatolklo |začelo močno biti|
Pravopis
žvížgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žvížganje (í) naučiti se ~; ~ skozi prste; Kos ~a; poud. žvižgati komu/čemu ~ govorniku |z žvižganjem izražati nestrinjanje, nezadovoljstvo|; ~ psu; poud. iti rakom žvižgat |ubiti se, umreti|; žvižgati kaj ~ znano pesem; žvižgati za kom/čim ~ ~ dekleti
žvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
žvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
Pravopis
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Pravopis
priletéti -ím dov. priletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič je priletel na okno; poud.: Vsi so prileteli iz hiše |pritekli, prihiteli|; Priletel je še drugi udarec |zadel ga je|; prileteti na kaj ~ ~ glavo in se ubiti; Mačka je priletela na noge
Pravopis
Število zadetkov: 16
Dostopnost