zaščititi, ubraniti, zavzeti se
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se] ali [amvzẹ́ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol
Pleteršnik
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
Celotno geslo
eSSKJ16
čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
FRAZEOLOGIJA: čezdati koga smrti
Pleteršnik
domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
Celotno geslo
eSSKJ16
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Svetokriški
obraniti dov. obraniti, ubraniti: Angeli ſo bily obranili del. mn. m Tobia, de riba nej bila njega posherla ǀ Judith ſo bily obranili del. mn. m, de ſvoj leben, inu poshtejne nej bila sgubila (IV, 41)
Pleteršnik
ubrániti, -im, vb. pf. 1) vertheidigend behaupten; u. komu kaj: u. sovražniku deželo; — 2) mit Erfolg vertheidigen: u. koga, da ga ne pretepejo; — sich erwehren, sich vom Leibe halten; u. se koga, česa; ubranili smo se sovražnika; u. se čemu: u. se izkušnjavi, Trub.; u. se sovražniku, Jsvkr.; u. se nesreči, Navr. (Let.); Ni ubranil se prošnjam matere, Preš.; — 3) verwehren, verhindern: u. komu vhod v mesto, v hišo; ubranil sem mu, da ni šel z doma; — verhüten: to najbolj ubrani, da se ne širi bolezen; težko sem ubranil, da ga niso pretepli.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
ubraniti dov., F2, obeſse, ṡhkoditi, vbraniti; remorari, ṡamuditi, vbraniti, perderṡhati, pozhakovati, gori derṡhati
Svetokriški
ubraniti dov. ubraniti: gdu bode tebe mogal vubranit nedol. ǀ Sam Angel je bil sadoſti vbranit nedol. vſem ludem celliga ſveita ubraniti se ubraniti se: koku ti ſama ſe bosh mogla ubranit nedol. ǀ Sakaj G. Bogu obednſe nemore ubranit nedol. ǀ njemu vbranit nedol. ſe nemorio ǀ De ſe bò tajſtom ubranil del. ed. m ǀ bi ſe bil teshku ubranil del. ed. m
Besedje16
Vorenc
Celotno geslo
Hipolit
vbraniti glagol
Besedje16
vbraniti glag. dov. ♦ P: 11 (TC 1550, TT 1557, TC 1574, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595); (vbraniti/ubraniti) glag. dov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Celotno geslo
Hipolit
vbraniti se glagol
Besedje16
vbraniti se glag. dov. ♦ P: 16 (TC 1550, TC 1555, TAr 1562, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595); (vbraniti/ubraniti) glag. dov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 17
Dostopnost