Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dosmŕtən, -tna, adj. lebenslänglich, Cig., Jan., C., nk.; dosmrten ud kakega društva, nk.; dosmrtni dohodek, die Leibrente, Jan.
Pleteršnik
káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.-C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
Pleteršnik
kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.-C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
Pleteršnik
kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
Pleteršnik
mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
Pleteršnik
obklàd, -kláda, m. der Umschlag, Cig., M.; gorke obklade na ud devati, Cig.
Pleteršnik
ǫ́dičast, adj. angelförmig, (vod-) Cig., (ud-) Jan.
Pleteršnik
ǫ́dičnica, f. die Angelschnur, (ud-) Jan.
Pleteršnik
spolovílọ, n. = spolni ud, Mur., V.-Cig., Jan., DZ.
Pleteršnik
úd, m. das Glied; udje, die Gliedmaßen; — das Kettenglied, Cig., Slom.-C.; — das Mitglied, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
údəc, -dca, m. dem. ud; das Gliedchen.
Pleteršnik
uravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) einrichten, in die gehörige Richtung, Lage bringen, zurecht stellen, zurecht machen; einrenken: u. izpahnjen ud, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); regulieren: u. reko, Cig., Jan.; — nach einer Regel zweckmäßig einrichten, regeln, ordnen, organisieren; u. razmere, gospodarstvo, občino; arrangieren, anordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — u. ulomek, den Bruch einrichten (math.), Cig. (T.); — 2) u. se, = poravnati se, sich vergleichen, Svet. (Rok.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
kotrìga -e ž
1. ud, okončina: Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; je meni vſze kotrige dau TF 1715, 21; Ne odüri Té moje kotrige 'zálosztne KŠ 1754, 254; Niti ne poſztávlajte kotrige vaſe, za rosjé nepravicze KŠ 1771, 460; Zdr'zi Nase kotrige vu moucsi BKM 1789, 52; Primi gori Goszpodne za áldov vsze kotrige KM 1783, 5; nejga méra vmoji kotrejsnyi kotrigaj KŠ 1754, 232
2. del, ud: Kotriga ſzem tvojga tejla KŠ 1754, 270; te nevidoucse czérkvi kotrige pravicsno ſzlü'zio KŠ 1754, 131; Neznate, ka ſzo tejla vaſa Kriſztuſove kotrige KŠ 1771, 500; Matere Czérkvi vſze kotrige májo KMK 1780, 21; mi ſzmo tvoje, Tvojega tejla kotrige BKM 1789, 114; vſzej verni kotrig Kriſztusevi KŠ 1754, 132
3. člen družbe: lüſztva vſzáka obcsinſzka kotriga bode du'sna priſziliti KM 1790; dú'sni szmo kati verne kotrige, za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII
4. zlog, govorna enota: Govorênya z-rêcsi, recsí z-kotrig, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; recsi z-kotrig sztojijo KAJ 1870, 6; je recs: edne-kotrige AIN 1876, 7

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
glid [glȉd] samostalnik moškega spola

koroško ud

Celotno geslo Pohlin
kurec [kȗrǝc] samostalnik moškega spola

moški spolni ud; kurec

Celotno geslo Pohlin
ud [úd] samostalnik moškega spola

ud, člen

Celotno geslo Pohlin
uden [údǝn] pridevnik

gibčen, gibljivnepopoln podatek

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
ud (ud, vud) samostalnik moškega spola
Celotno geslo Hipolit
vud samostalnik moškega spola

GLEJ: ud

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
ud m, F15, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; articulus, zhlink, glid, vud; luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga uda; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda, od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh vudou ene podobe
Število zadetkov: 31