Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]
    1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
Celotno geslo eSSKJ
baržún baržúna samostalnik moškega spola [baržún]
    1. privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: žamet
      1.1. privzdignjeno oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]
    1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
    2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len
Celotno geslo eSSKJ
mulatjêra mulatjêre samostalnik ženskega spola [mulatjêra]
    širša, utrjena gorska pot, ki navadno poteka po stari trgovski ali vojaški poti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. mulattièra, iz mulattièro ‛ki je v zvezi z mulami’, glej ↑mula
Celotno geslo eSSKJ
obútev obútve samostalnik ženskega spola [obútəu̯ obútve]
    1. izdelki za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
    2. ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obuvalo
ETIMOLOGIJA: ↑obuti
Celotno geslo eSSKJ
obuválo obuvála samostalnik srednjega spola [obuválo]
    1. navadno v množini izdelek za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
    2. navadno v množini, ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obutev
ETIMOLOGIJA: ↑obuvati
Celotno geslo eSSKJ
šofêr šofêrja samostalnik moškega spola [šofêr]
    manj formalno kdor upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chauffeur iz frc. chauffeur ‛(poklicni) voznik’ in ‛kurjač’ < ‛kurjač (na lokomotivi)’ iz chauffer ‛greti, kuriti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
    1. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom
    2. manj formalno sprednja šipa vozila
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑bran

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
berlína -e ž (ȋ)
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina
// nekdaj štirisedežna pokrita kočija:
SSKJ²
komfortábel -bla m (á)
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
SSKJ²
nebéški -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
4. v medmetni rabi izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati
    nebéško prisl.:
    bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
SSKJ²
ohlápnost -i ž (á)
lastnost, značilnost ohlapnega: udobna ohlapnost obleke / ekspr. ohlapnost moralnih načel / ekspr.: izrazna ohlapnost; ohlapnost v kompoziciji zgodbe
SSKJ²
refórmen -mna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje
♦ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična
SSKJ²
udóben -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄)
ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče
// ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna
// ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje
    udóbno prisl.:
    udobno ležati, spati; udobno krojena obleka

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
lagóden -dna -o prid.
ki se ne trudi, si ne prizadeva; pri katerem ni potreben trud, prizadevanje
SINONIMI:
ležeren, pog. komoden, knj.izroč. lagoten, ekspr. lahek, ekspr. neprizadeven, ekspr. udoben
Celotno geslo Sinonimni
udóben -bna -o prid.
ki pri uporabi daje občutek ugodja
SINONIMI:
neknj. pog. komod, neknj. pog. komoden, star. zložen
GLEJ ŠE SINONIM: lagoden

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kako pojasniti dvoumno šalo?

Po spletu je zaokrožil tale vic:

Žena zaprosi moža: – Bi, prosim, šel namesto mene v trgovino in kupil karton mleka, in če imajo avokado, jih kupi šest. Kmalu se vrne mož s šestimi kartoni mleka. Ženi nič jasno, pa vpraša: – In zakaj si kupil šest kartonov mleka? On: – Imeli so avokado.

Moje vprašanje je: kdo je kriv za nesporazum? Mož ali žena?

Število zadetkov: 18