Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

áuč medmet
    1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno
      1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
    2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
Celotno geslo Etimološki
búliti -im nedov.
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
Celotno geslo Frazemi
dojênček Frazemi s sestavino dojênček:
spáti kot dojênček, zaspáti kot dojênček
Celotno geslo Frazemi
évro Frazemi s sestavino évro:
glédati na vsák évro, pazíti na vsák évro
Celotno geslo Frazemi
jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma
Jezikovna
Kijev in Kijiv, Lvov in Lviv

Po zgledu britanskega medijskega servisa BBC se tudi v poročilih slovenskih radijskih in televizijskih postaj (mestoma, odvisno od novinarja do novinarja) poleg zemljepisnih imen Kijev in Lvov, poslovenjenih iz ruščine, pojavljata tudi ukrajinski obliki Kijiv in Lviv. Pri britanskem mediju gre za izraz solidarnosti z Ukrajino. Sta zgornja zapisa (in njima enaki izgovarjavi) uglašeni tudi s prečrkovanjem iz ciriličnih pisav v slovenščino?

mêdmet medméta samostalnik moškega spola [mêdmet medméta]
    1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema zvoke, glasove
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. interjectiō iz med + met, prvotno ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ - več ...
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, o
Pravopis
pôlfabrikát -a [u̯f] m (ȏȃ) redk. polizdelek
Pravopis
pôlfajánsa -e [u̯f] ž, snov. (ȏȃ) um.
Pravopis
pôlfevdálen -lna -o [u̯f] (ȏȃ) Režim je bil ~
pôlfevdálni -a -o [u̯f] (ȏȃ) ~ odnos
Pravopis
pôlfinále -a [u̯f] m (ȏȃ) uvrstiti se v ~
Pravopis
pôlfinálen -lna -o [u̯f] (ȏȃ)
pôlfinálni -a -o [u̯f] (ȏȃ) ~ izdelek
Pravopis
pôlfinalíst -a [u̯f] m, člov. (ȏȋ) skakalci med ~i
pôlfinalístka -e [u̯f] ž, člov. (ȏȋ)
Pravopis
pôlfotélj -a [u̯f] m s -em (ȏẹ̑) sesti v ~
ùf medmet
    1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
      1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
    2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
    3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
    4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff
SSKJ²
ùf in úf medm. (ȕ; ȗ)
1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli
3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza
4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf
5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil
Pravopis
ùf in úf razpolož. medm. (ȕ; ȗ) ~, komaj smo vas dohiteli; ~, kako boli; Že spet to, ~
Celotno geslo Sinonimni
ùf razpolož. medm.
1.
izraža zoprnost
SINONIMI:
2.
izraža nejevoljo
SINONIMI:
ho2, na2, ta2, ts, uh, uj
GLEJ ŠE SINONIM: oh
Število zadetkov: 22