abortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. imeti abortus; splaviti1: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
- absolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
alêrgičnost -i ž (é)
med. značilnost alergičnega človeka: ugotavljati alergičnost / pren. alergičnost na priseljence
med. značilnost alergičnega človeka: ugotavljati alergičnost / pren. alergičnost na priseljence
SSKJ²
alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
SSKJ²
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
Celotno geslo
Vezljivostni G
analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
Analizirali so določene spojine in zmesi.
Pravopis
SSKJ²
beléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / zastar., pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / zastar., pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem
2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
SSKJ²
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
- beróč -a -e:
čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
- brán -a -o:
Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
Berejo korekture.
SSKJ²
céniti1 -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ī ẹ́)
1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo?
// približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč
2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih
3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja
1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo?
// približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč
2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih
3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja
- cénjen -a -o:
goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru:, knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.:, vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni?
SSKJ²
čistína -e ž (í)
1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice
2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba
3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata
1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice
2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba
3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata
SSKJ²
čítati -am nedov. (ī)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati
// dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali?
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli
// ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati
// dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali?
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli
// ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani
- čitajóč -a -e:
zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet
SSKJ²
čléniti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
- člénjen -a -o:
črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
Celotno geslo
Vezljivostni G
čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
SSKJ²
čutíti in čútiti -im nedov. (ī ú)
1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil
2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla; ne vem zakaj, a čutim, da je tako; čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil
3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad
4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko čuti; po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi / čutiti z reveži sočustvovati
5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne; nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži
6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine; ne čuti lakote; čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege
● vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščeval
1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali / tako ga je zeblo, da ni čutil nog / star. nihče me ni čutil, ko sem prišel po stopnicah me ni slišal, opazil
2. nagonsko dojemati ali predvidevati kaj: čutila je njegovo bližino, čeprav ga ni videla; ne vem zakaj, a čutim, da je tako; čutili so, da govori iz srca / živali čutijo nevarnost / čutil je, da se ne bosta več videla slutil
3. ugotavljati z zavestjo prisotnost česa: poslušalci niso čutili osti njegovih besed / čutimo potrebo po boljši organizaciji dela; čuti dolžnost, da skrbi zanj / na trgu se že čuti znižanje cen kaže, opaža; ekspr. v zraku se čuti pomlad
4. imeti, doživljati čustva, občutke: ta človek živo in globoko čuti; po njegovem odhodu je spet čutila v sebi žalost in praznino / ali kaj čuti do njega ali ga ljubi / čutiti z reveži sočustvovati
5. doživljati, navadno kaj neprijetnega, hudega: vsi čutimo posledice vojne; nikoli ni čutil pomanjkanja / njegovo surovost smo čutili na lastni koži
6. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: v nogi čuti bolečine; ne čuti lakote; čutiti utrujenost / čutiti ljubezen, simpatijo do koga; pred njim je čutila spoštovanje; pri srečanju ni čutila niti najmanjše zadrege
● vsak čuti to besedo drugače dojema, pojmuje; pog., ekspr. precej sta ga že čutila bila sta vinjena; ekspr. po padcu je čutil vsako kost vse ga je bolelo; čutiti vsako vremensko spremembo imeti bolečine, težave ob njej; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; pri njem je čutil denar domneval, predvideval je, da ga ima; pog. dali so mu čutiti, da so nekaj očitno, v neprimerni obliki so mu to pokazali; ekspr. to vam bom dal še čutiti se vam bom maščeval
- čutíti se in čútiti se
1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: v lastni hiši se je čutil tujca; čuti se ponižanega, srečnega, užaljenega; čuti se še vedno mlado / ne čuti se krivega ne priznava krivde
2. imeti, šteti se za kaj: čuti se aristokrata; čutil se je komunista, proletarca / čutil se je boljšega od drugih; čutila se je dolžno, da pomaga; ne čutimo se poklicane, da bi sodili o tem
● čutila sta se eno bila sta zelo velika prijatelja
- čutèč -éča -e:
čuteč, da je vse zaman, si je nehal prizadevati; socialno čuteč človek; nežno čuteče dekle; ima čuteče srce
Celotno geslo
Vezljivostni G
čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
V nogi čuti bolečine.
Celotno geslo
eSSKJ16
čutiti -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo
Vezljivostni G
dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 300
Dostopnost