Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravo
arbitrážna komisíja -e -e ž
SSKJ²
asertóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
SSKJ²
astronómka -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev ruske astronomke
Celotno geslo eSSKJ
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
SSKJ²
bolèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu
    boléče prisl.:
    vprašanje ga je boleče prizadelo; 
prim. boleti
SSKJ²
daktiloskopíja -e ž (ȋ)
veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije
// pravn. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija
Jezikovna
Daljšanje osnove z j pri imenu »Garcia«

Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).

Celotno geslo ePravopis
de Brogliev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Broglieva de Broglievo pridevnik
IZGOVOR: [də brôjeu̯], ženski spol [də brôjeva], srednji spol [də brôjevo]
ZVEZE: de Broglieva valovna dolžina
Jezikovna
Deljenje besede »Schiller«

V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.

Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?

SSKJ²
diagnóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja
SSKJ²
diagnóza -e ž (ọ̑)
med. ugotovitev in določitev bolezni: narediti, postaviti diagnozo; napačna, pravilna diagnoza; klinična diagnoza / kardiografska diagnoza / zdravnik je prebral diagnozo na bolniškem listu; pren. pisateljeva diagnoza sodobne družbe
♦ psih. psihološka diagnoza spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti; soc. socialna diagnoza ugotovitev glavnih povzročiteljev socialnih težav pri posamezniku
Pravopis
diagnóza -e [ija] ž (ọ̑) |ugotovitev bolezni|
Celotno geslo Etimološki
diagnọ̑za -e ž
Pravopis
dispáche -cha [dispaš] m z -em pojm. (ȃ) pomor. |ugotovitev škode|
Pravo
dokàz -áza m
Davki
dokázni sklèp -ega sklépa m
Pravo
dokázni sklèp -ega sklépa m
Pravo
dokázno srédstvo -ega -a s
SSKJ²
domísel -sli [domisəu̯] ž (ȋ)
knjiž. ugotovitev, spoznanje: priti do novih domisli / pomirila ga je domisel, da lahko gre
Pravopis
domísel -sli [-u̯] ž (ȋ) neobč. ugotovitev, spoznanje
Število zadetkov: 210