Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec
♦ jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi
knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek