Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izmiríti -ím tudi zmiríti -ím dov., izmíril tudi zmíril (ī í) knjiž. pomiriti, umiriti: izmiriti nasprotnike; dolgo časa se ni mogel izmiriti
// publ. spraviti, pobotati: izmiriti očeta s sinom; izmiriti sprte sosede / izmiriti čustva in razum uskladiti, uravnovesiti; izmiriti se z usodo sprijazniti se
    izmírjen tudi zmírjen -a -o: izmirjen s seboj
SSKJ
nèumirljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da umiriti: neumirljiv fant / ekspr. neumirljivo iskanje resnice
SSKJ
objéstnež -a m (ẹ̑) ekspr. objesten človek: posvariti, umiriti objestneža; mladi objestneži
SSKJ
oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. (ī á) 
  1. 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes oddahnil; ekspr. tako hiti govoriti, da se niti oddahniti ne more / globoko se oddahniti
  2. 2. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: prenehal je kopati in se oddahnil; na klancu so ustavili, da so se voli oddahnili / za hip oddahniti se prenehati z delom zaradi umiritve dihanja
    // ekspr. odpočiti se: v pokoju se boste oddahnili; oddahniti se od dela, truda; zastar. čas je, da oddahnemo
    ●     ekspr. mora se malo oddahniti od otrok za nekaj časa prenehati ukvarjati se z njimi zaradi počitka
  3. 3. nav. ekspr. občutiti veliko olajšanje zaradi prenehanja česa neprijetnega: kar oddahnila se je, ko je prejela sinovo pismo; vsi se bodo oddahnili, ko bo odšel; oddahniti se od skrbi, sreče
SSKJ
ozdravéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice
  2. 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila
    ozdravèl in ozdravél -éla -o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto
SSKJ
potíšati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo; brezoseb. v dvorani je potišalo
  2. 2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti
  3. 3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo; razburjenje se je potišalo
    potíšan -a -o: govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja
SSKJ
potíšiti -im dov. (í ȋ) knjiž., redko pomiriti, umiriti: komaj so potišili otroke; veter se je potišil
SSKJ
primíriti -ím dov., primíril (ī í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
SSKJ
razbíjati -am nedov., stil. razbijála (í) 
  1. 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe
    ♦     fiz. razbijati atome
    // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija
    // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca
    1. a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo
    2. b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo
  2. 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati
    // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo
  3. 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj
  4. 4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija
  5. 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših
    // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost
  6. 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije
    ●     ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni
    razbijáje: razbijaje po vratih, je zbudil otroke
    razbijajóč -a -e: umiriti razbijajoče srce
SSKJ
razgrajáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači
SNB
skulírati se -am se dov. (ȋ) pog.
sprostiti se, umiriti se: Rad hodim na odprave, rad sem v hribih, kjer se skuliraš E iz kulírati se iz ↑kúl1 
SSKJ
stíšati -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti
    stíšati se 
    1. 1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje
    2. 2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala
    stíšan -a -o: vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
SSKJ
tólčenje -a [ou̯] s (ọ́) glagolnik od tolči: zaslišalo se je tolčenje s kladivom; močno, rahlo tolčenje / tolčenje kamenja / tolčenje orehov / umiriti tolčenje srca
SSKJ
trepèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni
● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom
SSKJ
újčkanje -a s (ȗ) glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah
SSKJ
umirítev -tve ž (ȋ) glagolnik od umiriti: umiritev otrok / zdravila za umiritev kašlja / umiritev rečnih tokov / umiritev cen / želja po umiritvi
SSKJ
umiríti -ím dov., umíril (ī í) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
    // narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
  2. 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
  3. 3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
  4. 4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
    // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
    umiríti se 
    1. 1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
      // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
    2. 2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
    3. 3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
    umírjen -a -o 
    1. 1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
    2. 2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
    3. 3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
    4. 4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
SSKJ
umírjenje -a s (ȋ) glagolnik od umiriti: umirjenje nihala / umirjenje vode v strugi / čustveno umirjenje
SSKJ
upokojíti -ím dov., upokójil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
    ♦     jur. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti
  2. 2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti
    upokojíti se knjiž.  umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
    upokojèn -êna -o: upokojena učiteljica
SSKJ
vrtoglàv in vrtogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek; bolnik je vrtoglav; biti vrtoglav od plesa; hodila je po sobi kakor vrtoglava
    // ekspr. ki zaradi svoje višine, globine povzroča tak občutek: vrtoglav prepad; vrtoglava pot / vrtoglav pogled v dolino
  2. 2. ekspr. ki se pri hoji, premikanju opoteka: ne sme ven, saj je še čisto vrtoglav / veter je vrtoglav piha zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  3. 3. ekspr. nespameten, nepremišljen: vrtoglav zaljubljenec / vrtoglavo ravnanje; vrtoglava pustolovščina
  4. 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom zelo velik, visok: vrtoglava hitrost / vrtoglava vsota / vrtoglav gospodarski razvoj zelo hiter
    ●     zastar. ne verjemi tem vrtoglavim ljudem goljufivim, sleparskim; zastar. umiriti vrtoglave otroke razposajene, živahne
    vrtoglávo prisl.: vrtoglavo hoditi; cene vrtoglavo rastejo; vrtoglavo visoki stroški; sam.: pot ni za vrtoglave
Število zadetkov: 20