počéniti -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́)
1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli
// ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom
2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
Svetokriški
umivati -am nedov. umivati: G: Bug vezhkrat mu ſe perkashe, v'hisho ga pride obyskat, noge ſi od njega vmivat namen. ǀ mu je noge vmival del. ed. m, inu briſal ǀ de bi Chriſtus JEſus njemu nogè umival del. ed. m ǀ s'Solsami yh je vmivala del. ed. ž, inu s'laſmy briſsala umivati se umivati se: od eniga berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat nedol. ǀ Ti katera tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash 2. ed. ǀ per ſtudenizu ſe je umivala del. ed. ž
Število zadetkov: 3
Dostopnost