Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
napádati -am nedov. (ā ȃ)
1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države
2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati
3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja
5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali
    napadajóč -a -e:
    napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče
Celotno geslo Sinonimni
napádati -am nedov.
1.
kaj opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile
SINONIMI:
2.
koga opravljati nenadno, nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati
SINONIMI:
3.
koga ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu
SINONIMI:
knj.izroč. atakirati, knj.izroč. insultirati, ekspr. lotevati se, ekspr. naskakovati, ekspr. padati, ekspr. spravljati se, publ. tolči
GLEJ ŠE SINONIM: kritizirati, prevzemati
SSKJ²
napásti1 -pádem dov., stil. napàl napála (á ā)
1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: nasprotnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi
2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti
3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen
5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci
6. zastar. zapasti1: napadlo je pol metra snega
● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti
    napáden -a -o:
    napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnišnico
Celotno geslo Sinonimni
napásti1 -pádem dov.
1.
kaj izvesti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile
SINONIMI:
knj.izroč. atakirati, publ. izvesti napad na kaj, ekspr. naskočiti, ekspr. navaliti, ekspr. udariti, ekspr. usekati
2.
koga izvesti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati
SINONIMI:
spraviti se, ekspr. lotiti se, ekspr. pasti1, ekspr. planiti
3.
koga ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu
SINONIMI:
knj.izroč. atakirati, knj.izroč. insultirati, ekspr. naskočiti, ekspr. pasti1, ekspr. planiti, ekspr. skopati se2, ekspr. spraviti se, ekspr. usekati
GLEJ ŠE SINONIM: zapasti
Celotno geslo Kostelski
napasti ► ˈnapaːst naˈpaːden dov.
Terminološka
Naskok
Zanima me, ali v slovenskem jeziku obstaja ustreznik za srbohrvaški termin prepad ? Termin označuje hiter vojaški napad, katerega namen je uničiti oziroma onesposobiti nasprotnikov položaj ter se umakniti, še preden bi nasprotnik utegnil na napad odgovoriti.
SSKJ²
nèuničljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da uničiti: neuničljiva energija / ekspr.: neuničljiv narod; zdelo se je, da je nasprotnik neuničljiv / ekspr. to je njihova neuničljiva pravica
● ekspr. vse dni dela, neuničljiv je zelo delaven; ekspr. v svojem optimizmu je neuničljiv vedno je optimističen
// ekspr. trden, trpežen: neuničljivi čevlji; to blago je res neuničljivo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neuničljivo voljo ima; neuničljivo upanje
Celotno geslo Sinonimni
nèuničljív -a -o prid.
ki se ne da uničiti
SINONIMI:
star. nepokončljiv, knj.izroč. neugonobljiv
GLEJ ŠE SINONIM: trpežen, velik
Celotno geslo Frazemi
nìč Frazemi s sestavino nìč:
ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, íti na vsè ali nìč, na vsè ali nìč, prepírati se za prázen nìč, príti na nìč, sesúti se v nìč, za nìč na svétu, zaigráti na vsè ali nìč
Celotno geslo Etimološki
nȉč ničẹ̑sar zaim.
Pravopis
oblíčje -a s (ȋ) vznes.: |obraz|; stopiti pred ~ očeta |pred očeta|; spremenjeno ~ pokrajine |podoba, videz|; poud.: izbrisati kaj z ~a zemlje |uničiti|; zreti smrti v ~ |biti v smrtni nevarnosti|
Celotno geslo Frazemi
oblíčje Frazemi s sestavino oblíčje:
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje
SSKJ²
obrusíti in obrúsiti -im dov. (ī ú)
1. z brusom obdelati predmet: obrusiti kamen, tlak; fino, grobo obrusiti / obrusiti zob; pren. ledeniki so obrusili gorske hrbte
2. z brušenjem odstraniti: obrusiti ostrine, vzbokline
♦ teh. obrusiti iglo odstraniti ostanke kovine vzdolž rezila, ki so nastali pri brušenju
// ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj umirjen, preudaren: delo v kolektivu ga je obrusilo; vzgoja obrusi ljudi; otroci se drug ob drugem obrusijo / njegovo vedenje se je obrusilo
3. z brušenjem izrabiti, uničiti: obrusiti rezilo; nož se sčasoma obrusi; ekspr. čevlje si obrusiti
● ekspr. noge bi si lahko obrusil, pa ne bi nič dosegel zelo bi si lahko prizadeval; nekatere oblike se v pogovornem jeziku obrusijo posamezni glasovi v določenih oblikah se ne izgovarjajo
    obrúšen -a -o:
    obrušen kamen; dolgočasne, obrušene fraze; obrušena osebnost
Celotno geslo Kostelski
obrusiti ► ȯbˈrüːsėt -ėn dov.
SSKJ²
očístiti -im dov. (í ȋ)
1. odstraniti umazanijo, prah: očistiti čevlje, obleko; očistiti s krpo, vodo; temeljito očistiti stanovanje / očistiti brano prsti / ekspr. ceste po nesreči še niso očistili niso še odstranili razbitin z nje; pren. očistiti srce hudobije
// odstraniti sploh: zdravnik mu je očistil zobni kamen; očistiti sneg z avtomobila / očistiti madeže
2. odstraniti primesi: očistiti rudo; očistiti žito za seme; pren. očistiti jezik tujih besed
// odstraniti odvečno iz česa; otrebiti: očistiti mladi gozd; očistiti ledino kamna, od kamna / očistiti ribe, solato
3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: očistiti svoje nazore
4. knjiž. povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev: nesreča ga je očistila; v trpljenju se je očistila / duševno, moralno očistiti
● star. očistiti se grehov spovedati se grehov
♦ med. očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; voj. očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine; očistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot
    očístiti se 
    izčistiti se: voda v potoku se je očistila; vino se še ni očistilo
    ♦     čeb. čebele se očistijo se iztrebijo, ko prvič spomladi izletijo iz panja
    očíščen -a -o:
    očiščeni čevlji; moralno očiščen človek; oprano in očiščeno sadje; očiščeno žito
SSKJ²
ofenzíva -e ž (ȋ)
1. delovanje oboroženih sil velikega obsega z namenom zavzeti strateško pomembno ozemlje ali uničiti veliko nasprotnikovih sil, napad: ofenziva se je začela; borci so kljubovali vsem ofenzivam; v ofenzivi so sodelovale tudi letalske enote / preiti v ofenzivo
♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
2. publ. silovito, načrtno prizadevanje za dosego določenega namena: ofenziva za večjo mehanizacijo kmetijstva ni popolnoma uspela; diplomatska, politična ofenziva
SSKJ²
oglódati -am tudi oglójem, tudi oglôdati -am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ́; ó)
1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca
// ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali
2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik
    oglódan tudi oglôdan -a -o:
    napol oglodan storž; oglodane kosti; oblečen je bil v oglodano suknjo
SSKJ²
okrepítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje
2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev
Celotno geslo Kostelski
oničiti gl. uničiti
SSKJ²
opáriti -im dov. (á ȃ)
1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje
● star. opariti kruh popariti
    opárjen -a -o:
    oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
Število zadetkov: 373