Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas]
    1. priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod
      1.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: obvod
    2. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod
    4. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’
katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri]
I. vprašalni zaimek
    1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto

II. poljubnostni zaimek
    1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
      1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja

III. oziralni zaimek, kot veznik
    1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
    2. v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka
      2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
ETIMOLOGIJA: pod vplivom kak, kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən] STALNE ZVEZE: piramidalni sistem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz piramida

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izigravati: izigravanje predpisov, zakonov; izigravanje upnikov; protest proti izigravanju naših izseljencev
SSKJ²
oškódba -e ž (ọ̑)
glagolnik od oškoditi: oškodba upnikov / ublažiti oškodbe
SSKJ²
poplačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od poplačevati: poplačevanje dolga, posojila, terjatve; poplačevanje upnikov; sklad za poplačevanje odškodnine
SSKJ²
preferíranje -a s (ȋ)
glagolnik od preferirati: preferiranje slovenskih izdelkov; razlogi za preferiranje določenih dobaviteljev / kazenska odgovornost stečajnega upravitelja zaradi preferiranja posameznih upnikov
SSKJ²
stečáj -a m (ȃ)
stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju
// pravn. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti dolžnika do upnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj / osebni stečaj navadno izvensodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti prezadolžene fizične osebe do upnikov in možnosti za poravnavo

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
oškodovánje -a s
dejstvo, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobitipojmovnik
SINONIMI:
zastar. oškodba

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
stečȃj -a m

Davčni terminološki slovar

Davki
finánčno prestrukturíranje -ega -a s
Davki
likvidácija -e ž
Davki
ločítvena pravíca -e -e ž
Davki
osébni stečáj -ega -a m

Pravni terminološki slovar

Pravo
akcéptni nálog -ega -a m
Pravo
aktívna solidárnost -e -i ž
Pravo
cenítev zapuščíne -tve -- ž
Število zadetkov: 44