okróžje -a s (ọ̑)
1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
● okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
// organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
// s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
2. knjiž., ekspr. območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
♦ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
pokopalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov
● ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna
♦ rel. pokopališka kapela
nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov
● ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna
♦ rel. pokopališka kapela
SSKJ²
pokrajínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na pokrajino:
a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika
b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej
c) pokrajinska uprava, zakonodaja
nanašajoč se na pokrajino:
a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika
b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej
c) pokrajinska uprava, zakonodaja
- pokrajínsko prisl.:
ta država je pokrajinsko zelo različna
SSKJ²
policíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / ekspr.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa ne glede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano
nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / ekspr.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa ne glede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano
SSKJ²
províncijski1 -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava
nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava
SSKJ²
skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
- skúpno prisl.:
vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
SSKJ²
vzdrževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju
// delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj
// delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi območji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se
// delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico
2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem
// dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic
● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala
1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju
// delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj
// delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi območji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se
// delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico
2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem
// dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic
● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala
- vzdržujóč -a -e:
hodil je po vrvi, težko vzdržujoč ravnotežje
- vzdrževán -a -o:
dobro vzdrževana cesta; vzdrževana oseba
SSKJ²
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
SSKJ²
akademíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
SSKJ²
dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
SSKJ²
direktorát -a m (ȃ)
ustanova, ki zlasti v okviru države izvaja in nadzoruje dejavnost na določenem področju: naloge, pristojnosti direktorata; prostori direktorata; uprava, vodja direktorata; sekretar na, v direktoratu / evropski, generalni direktorat; direktorat za energijo, kmetijstvo, okolje; direkorat za elektronske komunikacije, medije, šport, podjetništvo, zdravstveno varstvo
ustanova, ki zlasti v okviru države izvaja in nadzoruje dejavnost na določenem področju: naloge, pristojnosti direktorata; prostori direktorata; uprava, vodja direktorata; sekretar na, v direktoratu / evropski, generalni direktorat; direktorat za energijo, kmetijstvo, okolje; direkorat za elektronske komunikacije, medije, šport, podjetništvo, zdravstveno varstvo
SSKJ²
SSKJ²
ekspeditíven -vna -o prid.(ȋ)
sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje
sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje
- ekspeditívno prisl.:
vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno
SSKJ²
fítosanitáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je za nadzor zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarni nadzor, pregled, predpis, ukrep; fitosanitarna uprava; fitosanitarna zakonodaja / fitosanitarno spričevalo
ki je za nadzor zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarni nadzor, pregled, predpis, ukrep; fitosanitarna uprava; fitosanitarna zakonodaja / fitosanitarno spričevalo
SSKJ²
gospóstven tudi gospôstven -a -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj
nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj
SSKJ²
guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
SSKJ²
kamerálen -lna -o prid. (ȃ)
zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika
zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
letalíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi; letališčna uprava; letališčno poslopje
pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi; letališčna uprava; letališčno poslopje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost