uprizorítev -tve ž (ȋ)
1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi: dovoliti, prepovedati uprizoritev; pozitivno oceniti uprizoritev komedije; pripraviti kostume, sceno za uprizoritev opere; sodelovati pri uprizoritvi; ljubljanska uprizoritev Strniševe drame / ekspr. krstna uprizoritev prva uprizoritev
2. ekspr. izvedba naprej pripravljenega javnega dogodka: uprizoritev demonstracij, sodnega procesa
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
vložíti -ím dov., vlóžil (ī í)
1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir
♦ rač. vložiti podatke, program v računalnik
2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo
3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo / vložiti v vložišču
4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti v delnice
5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine
6. ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev
7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok
● publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili
1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir
♦ rač. vložiti podatke, program v računalnik
2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo
3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo / vložiti v vložišču
4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti v delnice
5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine
6. ekon. uporabiti del na novo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev
7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok
● publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili
- vložèn -êna -o:
uspeh ni zmeraj enak vloženemu trudu; v kis vložene gobe; pravočasno vložena prošnja; palica je vložena v kovinsko cev; v tej industriji se vložena sredstva hitreje obrestujejo
♦ lit. vložena pripoved pripoved, ki je osrednji del okvirne pripovedi; sam.: kozarec vloženega
SSKJ²
inscenácija -e ž (á)
1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
SSKJ²
interpretácija -e ž (á)
1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v moderni interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
2. umetniško poustvarjanje
a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba
b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
♦ glasb., gled. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v moderni interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
2. umetniško poustvarjanje
a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba
b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
♦ glasb., gled. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
SSKJ²
rèinkarnácija -e ž (ȅ-á)
v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo
// knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev
v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo
// knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev
SSKJ²
eksplicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente
knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente
- eksplicíran -a -o:
eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja
SSKJ²
fiksírati1 -am dov. in nedov. (ȋ)
1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje
// trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije
2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo
3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal
4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo
5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom
♦ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast
1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje
// trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije
2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo
3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal
4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo
5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom
♦ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast
- fiksíran -a -o:
dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
SSKJ²
glásba -e ž (ȃ)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba
// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
SSKJ²
ilustrácija -e ž (á)
1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije
// ilustrirana revija: brala je stare ilustracije
2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig
3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski – samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo
1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije
// ilustrirana revija: brala je stare ilustracije
2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig
3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski – samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo
SSKJ²
komedijántstvo -a s (ā)
lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal
lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal
SSKJ²
kultúra -e ž (ȗ)
1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na območju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija
2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture / v socializmu sekretariat za prosveto in kulturo
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture
3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita
4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža
6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; jezikosl. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na območju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija
2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture / v socializmu sekretariat za prosveto in kulturo
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture
3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita
4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža
6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; jezikosl. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
SSKJ²
napótek -tka m (ọ̑)
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste
2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: pomagati komu z nasveti in napotki; v knjigi je veliko koristnih napotkov za ureditev stanovanja / dati, dobiti napotke za delo / režijski napotki za uprizoritev; napotki za turiste
2. zastar. ovira, zapreka: odstraniti napotke
SSKJ²
nèpreklícen -cna -o prid. (ȅ-ī)
ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica
ki se ne da preklicati, spremeniti: nepreklicen sklep; nepreklicna odločba; njegova odločitev je nepreklicna
// knjiž., ekspr. nedvomen, gotov: to je nepreklicen konec; nepreklicna resnica
- nèpreklícno prisl.:
nepreklicno se odločiti, veljati; to je nepreklicno zadnja uprizoritev
● publ. ostal je nepreklicno sam popolnoma, čisto
SSKJ²
ódrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra
- ódrsko prisl.:
odrsko poustvarjati; odrsko privzdignjen govor; odrsko vabljiv tekst; odrsko funkcionalna osvetljenost
SSKJ²
odzíven1 -vna -o prid. (ī)
sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja
// publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem
sposoben (hitro) se odzivati: občutljiv in odziven človek; otroci so zelo odzivna bitja
// publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: živa in odzivna uprizoritev / odziven problem
SSKJ²
osrédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa
2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev
3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo
♦ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami
1. ki je, se nahaja v sredi, središču: osrednji del mesta; osrednji prostor v hiši; osrednja lega predmeta / osrednji del kolesa
2. ki deluje, vodi iz središča: osrednji odbor, organ; osrednja vlada; osrednje vodstvo stranke / osrednje gledališče najpomembnejše gledališče narodne ali državne skupnosti, zlasti glede na pomembnost repertoarja in kvaliteto uprizoritev
3. ki zelo izstopa po pomembnosti, nujnosti: osrednji problemi gospodarske politike; osrednja oseba v romanu; nekaj let je bil urednik naše osrednje leposlovne revije; osrednja tema v razpravi; osrednje vprašanje / publ. posvetiti čemu osrednjo pozornost največjo
♦ anat. osrednji kanal kanal v hrbtenjači, napolnjen s hrbtenjačno tekočino; osrednje živčevje živčevje, ki leži v lobanjski votlini in hrbteničnem kanalu; biblio. osrednji katalog centralni katalog; šol. osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami
SSKJ²
oživítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev
glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev
SSKJ²
plôskev -kve tudi plôskva -e ž (ó)
1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev
2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto, oblikovanost: mizna ploskev se blešči; poslikati, poškodovati vrhnjo ploskev; barvna ploskev; čelna ploskev; gladka, ravna ploskev / vodna ploskev / ekspr. zelene in rjave ploskve pokrajine travniki in njive
// tak del za določen namen: brusilna, drsna, rezalna ploskev; tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo; delovna, odlagalna ploskev površina / stične ploskve / betonska ploskev za kotalkanje; ledena ploskev stadiona; oblaganje stenskih ploskev sten
♦ aer. nosilna ploskev letala ploskev letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; bot. listna ploskev; geol. prelomna ploskev ki nastane ob premaknitvi skladov; geom. ploskev dvorazsežna tvorba; mejna, valjasta ploskev; gled. igralna ploskev del odra, ki je viden publiki in na katerem poteka uprizoritev gledališke igre; jezikosl. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; min. glavna ploskev somernosti; teh. čelna ploskev ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; tisk. tisk s ploskve ploski tisk; vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano
1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev
2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto, oblikovanost: mizna ploskev se blešči; poslikati, poškodovati vrhnjo ploskev; barvna ploskev; čelna ploskev; gladka, ravna ploskev / vodna ploskev / ekspr. zelene in rjave ploskve pokrajine travniki in njive
// tak del za določen namen: brusilna, drsna, rezalna ploskev; tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo; delovna, odlagalna ploskev površina / stične ploskve / betonska ploskev za kotalkanje; ledena ploskev stadiona; oblaganje stenskih ploskev sten
♦ aer. nosilna ploskev letala ploskev letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; bot. listna ploskev; geol. prelomna ploskev ki nastane ob premaknitvi skladov; geom. ploskev dvorazsežna tvorba; mejna, valjasta ploskev; gled. igralna ploskev del odra, ki je viden publiki in na katerem poteka uprizoritev gledališke igre; jezikosl. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; min. glavna ploskev somernosti; teh. čelna ploskev ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; tisk. tisk s ploskve ploski tisk; vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano
SSKJ²
prevrednôtiti -im dov. (ō ȏ)
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote
- prevrednôten -a -o:
uprizoritev te drame je odsev razvrednotenih, ne prevrednotenih vrednot; prevrednoteno delo
SSKJ²
prilóžnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na priložnost:
a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno
b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame
♦ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku
nanašajoč se na priložnost:
a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno
b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame
♦ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku
- prilóžnostno prisl.:
živi od tega, kar priložnostno zasluži
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost