Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur: nesti uro k urarju; izučiti se za urarja
1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna
2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok
3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo
4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko
- umetélno tudi umételno prisl.:
umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden