nav. 3. os., star. odločiti, določiti: oče je naključil drugače / usoda je to naključila
- nakljúčiti se knjiž.
zgoditi se, pripetiti se: naključil se je čuden dogodek; naključilo se je nekaj slabega; mogoče se naključi, da ga kje srečaš / naključila se mu je sreča, o kateri še sanjal ni doživel je srečo