usposábljanje -a s (á)
glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje na novo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
učiteljíšče -a s (í)
do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče
● žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic
do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče
● žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic
SSKJ²
jadrálec -lca [tudi jadrau̯ca] m (ȃ)
kdor se ukvarja z jadranjem:
a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev
b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦ zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes
kdor se ukvarja z jadranjem:
a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev
b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦ zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes
SSKJ²
industríjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na industrijo:
a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
1. nanašajoč se na industrijo:
a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
- industríjsko prisl.:
industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
SSKJ²
kanalizácija -e ž (á)
1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
SSKJ²
nèkvalificíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu
SSKJ²
poklícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
- poklícno prisl.:
veliko poklicno dela; poklicno mora prevoziti vsak dan dvesto kilometrov
SSKJ²
refléksoterapévt -a m (ẹ̑-ẹ̑)
strokovnjak za refleksoterapijo: izkušen refleksoterapevt; obisk pri refleksoterapevtu / društvo refleksoterapevtov; šolanje, usposabljanje za refleksoterapevta
strokovnjak za refleksoterapijo: izkušen refleksoterapevt; obisk pri refleksoterapevtu / društvo refleksoterapevtov; šolanje, usposabljanje za refleksoterapevta
SSKJ²
rèsocializácija -e ž (ȅ-á)
knjiž. ponovna socializacija: resocializacija otroka
♦ soc. usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vključitev v družbo po prestani kazni
knjiž. ponovna socializacija: resocializacija otroka
♦ soc. usposabljanje storilca kaznivega dejanja za vključitev v družbo po prestani kazni
SSKJ²
strokôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec
♦ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki
nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec
♦ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki
- strokôvno
1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva
2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
SSKJ²
didáktičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev
2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito didaktična / delo didaktičnega značaja
1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev
2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito didaktična / delo didaktičnega značaja
SSKJ²
redár -ja m (á)
1. pripadnik organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: uniformirani redarji; delo redarjev; pristojnosti, pooblastila redarjev; usposabljanje redarjev; policisti in redarji / ljubljanski redarji; mestni, občinski redar
// pravn., do 1918 pripadnik organa, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarji so tatove kmalu izsledili
2. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi, javnih površinah: redarji so skušali pomiriti množico; spoštovati, upoštevati navodila redarjev; redarji na parkirišču, smučišču; redarji pri vhodu na prireditev / redar na prireditvi, pri pohodu
● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj
1. pripadnik organa, ki z manj pooblastili kot policija skrbi za javni red in mir na območju (nekaterih) občin: uniformirani redarji; delo redarjev; pristojnosti, pooblastila redarjev; usposabljanje redarjev; policisti in redarji / ljubljanski redarji; mestni, občinski redar
// pravn., do 1918 pripadnik organa, ki skrbi za javni red in mir sploh: redarji so tatove kmalu izsledili
2. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi, javnih površinah: redarji so skušali pomiriti množico; spoštovati, upoštevati navodila redarjev; redarji na parkirišču, smučišču; redarji pri vhodu na prireditev / redar na prireditvi, pri pohodu
● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj
SSKJ²
supervízor -ja m (ȋ)
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: izkušen supervizor z licenco; odgovornosti supervizorja; usposabljanje, izobraževanje za supervizorja / naloge supervizorja bančnega sistema / vodstvo supervizorjev
// film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: supervizorji skrbijo tudi za preprečevanje konfliktov; pomoč zunanjega supervizorja; pogovor s supervizorjem; psihoterapevt in supervizor
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: izkušen supervizor z licenco; odgovornosti supervizorja; usposabljanje, izobraževanje za supervizorja / naloge supervizorja bančnega sistema / vodstvo supervizorjev
// film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: supervizorji skrbijo tudi za preprečevanje konfliktov; pomoč zunanjega supervizorja; pogovor s supervizorjem; psihoterapevt in supervizor
SSKJ²
téledélavec -vca m (ẹ̑-ẹ́)
kdor opravlja teledelo: število teledelavcev narašča; zaposlovanje teledelavcev; usposabljanje za teledelavce
kdor opravlja teledelo: število teledelavcev narašča; zaposlovanje teledelavcev; usposabljanje za teledelavce
SSKJ²
habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
SSKJ²
normálka -e ž (ȃ)
1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko; normalka v Celovcu, Ljubljani
2. šola za poklicno usposabljanje učiteljev:
1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko; normalka v Celovcu, Ljubljani
2. šola za poklicno usposabljanje učiteljev:
SSKJ²
pôlkvalificíran -a -o [pou̯kvalificiran] prid. (ȏ-ȋ)
ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane
ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane
SSKJ²
rèedukácija -e ž (ȅ-á)
ped., psih. vzgoja, usposabljanje, s katerim se ponovno pridobijo normalne spretnosti, sposobnosti, značajske lastnosti, ponovna vzgoja: ukvarjati se z reedukacijo; reedukacija amputiranca
ped., psih. vzgoja, usposabljanje, s katerim se ponovno pridobijo normalne spretnosti, sposobnosti, značajske lastnosti, ponovna vzgoja: ukvarjati se z reedukacijo; reedukacija amputiranca
SSKJ²
úk -a m (ȗ)
1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje / ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij
2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk
3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki
// pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk
1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje / ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij
2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk
3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki
// pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk
SSKJ²
vája -e ž (á)
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost