Zadetki iskanja
Geologija
SSKJ²
megafón -a m (ọ̑)
1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon
2. zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe
1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon
2. zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
nastávljati -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á)
1. dajati, postavljati kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
// podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
1. dajati, postavljati kaj v položaj
a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je
b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice
c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj
// podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke
2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da
a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike
b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost
3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove
4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske
● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati
- nastávljati se nav. ekspr.
1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške
● ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu
2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru
SSKJ²
nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš
// dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu
b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom
a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave
b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel
5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala
6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke
7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli
8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke
9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš
// dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu
b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom
a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave
b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel
5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala
6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke
7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli
8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke
9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost
- nêsti se s prislovnim določilom
1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas
2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava
// širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust
- nesóč -a -e:
zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva
- nesèn tudi nešèn -êna -o:
odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
Jarčke so začele nesti.
SSKJ²
obláček -čka m (ȃ)
manjšalnica od oblak: na nebu ni bilo niti enega oblačka; beli, mrenasti oblački; čreda oblačkov / oblaček dima / oblaček rib
● tekst v oblačku pri stripu v liku ovalne oblike, navadno s koničastim delom, usmerjenim k ustom, glavi govoreče osebe
manjšalnica od oblak: na nebu ni bilo niti enega oblačka; beli, mrenasti oblački; čreda oblačkov / oblaček dima / oblaček rib
● tekst v oblačku pri stripu v liku ovalne oblike, navadno s koničastim delom, usmerjenim k ustom, glavi govoreče osebe
Celotno geslo
eSSKJ
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
- 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
- 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
- 3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
Geologija
Terminološka
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
SSKJ²
prinagníti in prinágniti -em, tudi prinágniti -em dov. (ī á; á)
zastar. nagniti2: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom
zastar. nagniti2: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom
SSKJ²
pristáviti -im dov. (á ȃ)
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal
- pristávljen -a -o:
pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena
SSKJ²
pritakníti in pritákniti -em dov. (ī á)
1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo
2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali
3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika
1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo
2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali
3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika
- pritakníti se in pritákniti se
1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati
3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl
● ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil
Pravopis
pritakníti in pritákniti -em dov. pritákni -te in -íte; pritáknil -íla, pritáknit, pritáknjen -a; pritáknjenje; (pritáknit) (í/ȋ/á á) kaj k/h čemu ~ flavto k ustom; poud. pritakniti komu/čemu kaj ~ politiku sumljivo preteklost |pripisati|; ~ številki pet še ničlo |dodati|
pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ȋ/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
pritakníti se in pritákniti se -em se (í/ȋ/á á) koga/česa ~ ~ česa s prsti dotakniti se; poud.: Dela se še ~e ne |ga noče opravljati|; Pritaknila se ga je bolezen |zbolel je|; poud. pritakniti se komu Na cesti se mu je pritaknil neznanec |pridružil|
SSKJ²
pritíkati1 -am nedov. (ȋ)
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo
● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; ekspr. če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje
♦ jezikosl. tem besedam pritikamo slovenska obrazila
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo
● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; ekspr. če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje
♦ jezikosl. tem besedam pritikamo slovenska obrazila
- pritíkati se
1. dotikati se: pritikati se s prsti; ne pritikaj se, je sveže pobarvano
2. ekspr. pojavljati se, nastopati pri kom: ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale / harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej
Pravopis
pritíkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritíkanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ orglice k ustom; pritikati komu/čemu kaj poud. ~ imenom vzdevke |(do)dajati|
pritíkati se -am se (ȋ) koga/česa ~ ~ razstavljenih predmetov dotikati se; pritikati se komu poud. ~ajo ~ ji čudne misli |pojavljajo se|
pritíkati se -am se (ȋ) koga/česa ~ ~ razstavljenih predmetov dotikati se; pritikati se komu poud. ~ajo ~ ji čudne misli |pojavljajo se|
Celotno geslo
eSSKJ
pšt medmet
- 1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
- 1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
- 2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenje
Pleteršnik
umę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) bemessen; skopo u. vasem kmetije, LjZv.; umerjeni razhodki, veranschlagte Ausgaben, Levst. (Pril.); umerjen ustom, mundgerecht, Cig. (T.); — umerjen, rhythmisch, Cig. (T.); — das Maß nehmen: u. suknjo; — abmessen, bestimmen: u. kazen, Cig., Jan.; — verhängen, zutheilen, Cig., Jan.; tako mi je umerjeno, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; umerjeno podnebje, Zora; — 3) die Richtung nehmen, Dol.; — 4) u. se, im Messen irren, sich vermessen; — 5) u. se, beim Messen verloren gehen, Cig.
SSKJ²
ústa úst s mn. (ú ū)
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na usta; nesti žlico v usta; od začudenja imeti odprta usta; usta s tankimi ustnicami; gube okrog ust
// odprtina na glavi živali za sprejemanje hrane: krokodil lahko zelo odpre usta; usta polža, ribe
2. del obraza okrog te odprtine: kremžiti, šobiti usta; smeh mu je izginil z ust / usta so se mu nabrala v nasmešek / kisli, trpki sadeži vlečejo usta skupaj
// ustnice: poljubiti na usta; bleda, rdeča usta / položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; udariti koga po ustih
3. votlina za to odprtino: moleti jezik iz ust; iz ust mu zaudarja; imeti grižljaj v ustih / ne govori s polnimi usti / iz ust mu prihajajo nerazločni glasovi / imeti grenka, suha usta
4. ekspr. ta odprtina, votlina kot govorilni organ: slavčka z usti ni mogoče oponašati; z usti se smeje, v srcu pa joka / to sem slišal iz dedovih ust od deda, to je rekel ded; vznes. njihova usta govorijo bahavo oni; vznes. beseda njegovih ust ima veliko veljavo beseda, ki jo izreče on; to so besede iz njegovih ust to so njegove besede, te besede je izrekel on
5. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačna usta bodo to že jedla; pri hiši je veliko ust
6. ekspr., navadno s prilastkom odprtina, v katero kaj gre ali iz katere kaj prihaja: usta blagajne, gašperčka; čebele so se gnetle na ozkih ustih panjev žrelih / usta podzemne železnice vhod, izhod / okrogla usta kitare zvočnica
● ekspr. kar usta so se jim odpirala, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ves večer ni odprl ust ni nič (spre)govoril, rekel; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. učiti se jezika iz ust kmeta iz govorice, govorjenja; te besede so mu šle, jih je spravil težko iz ust nerad, težko je to povedal; ekspr. besede mu kar vrejo iz ust veliko in z lahkoto govori; ekspr. besedo mi je vzel iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; ekspr. trobentač ni dal trobente od ust ni nehal trobentati; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi; ekspr. steklenica je šla od ust do ust drug za drugim so pili iz nje; ekspr. od ust si pritrgovati prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin; ekspr. polagati komu odgovore na usta, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; knjiž. pisatelj govori skozi usta glavnega junaka izraža lastne misli tako, da jih izreka, govori glavni junak; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. kje bi dobil kaj za v usta kaj hrane; ekspr. ne valjaj, vlači njegovega imena po ustih ne govori o njem, ne omenjaj ga, zlasti slabo; ekspr. ime rešitelja je bilo v ustih vseh vaščanov vsi so govorili o njem; pog. danes še nisem imel nič v ustih še nisem nič jedel, zaužil; ekspr. to meso se vam bo v ustih kar raztopilo je zelo mehko in okusno; ekspr. v ljudskih ustih se je pesem spremenila v ljudskem pripovedovanju, petju; ekspr. imeti medena, nesramna usta pretirano prijazno, nesramno govoriti; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. njega so polna usta junaštva, v resnici pa je bojazljivec veliko govori o svojem junaštvu; ekspr. ljudje imajo tega polna usta veliko govorijo o tem; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; ekspr. imeti široka usta (rad) se hvaliti, bahati; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. na vsa usta se smejati zelo glasno; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. sama usta so ga zelo veliko govori; zelo veliko jé; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
♦ les. usta odprtina za rezilo na spodnjem delu skobljiča; med. umetno dihanje usta na usta umetno dihanje, pri katerem se ponesrečencu skozi ustni nastavek, masko vdihuje v usta svoj izdihani zrak
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na usta; nesti žlico v usta; od začudenja imeti odprta usta; usta s tankimi ustnicami; gube okrog ust
// odprtina na glavi živali za sprejemanje hrane: krokodil lahko zelo odpre usta; usta polža, ribe
2. del obraza okrog te odprtine: kremžiti, šobiti usta; smeh mu je izginil z ust / usta so se mu nabrala v nasmešek / kisli, trpki sadeži vlečejo usta skupaj
// ustnice: poljubiti na usta; bleda, rdeča usta / položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; udariti koga po ustih
3. votlina za to odprtino: moleti jezik iz ust; iz ust mu zaudarja; imeti grižljaj v ustih / ne govori s polnimi usti / iz ust mu prihajajo nerazločni glasovi / imeti grenka, suha usta
4. ekspr. ta odprtina, votlina kot govorilni organ: slavčka z usti ni mogoče oponašati; z usti se smeje, v srcu pa joka / to sem slišal iz dedovih ust od deda, to je rekel ded; vznes. njihova usta govorijo bahavo oni; vznes. beseda njegovih ust ima veliko veljavo beseda, ki jo izreče on; to so besede iz njegovih ust to so njegove besede, te besede je izrekel on
5. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačna usta bodo to že jedla; pri hiši je veliko ust
6. ekspr., navadno s prilastkom odprtina, v katero kaj gre ali iz katere kaj prihaja: usta blagajne, gašperčka; čebele so se gnetle na ozkih ustih panjev žrelih / usta podzemne železnice vhod, izhod / okrogla usta kitare zvočnica
● ekspr. kar usta so se jim odpirala, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ves večer ni odprl ust ni nič (spre)govoril, rekel; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. učiti se jezika iz ust kmeta iz govorice, govorjenja; te besede so mu šle, jih je spravil težko iz ust nerad, težko je to povedal; ekspr. besede mu kar vrejo iz ust veliko in z lahkoto govori; ekspr. besedo mi je vzel iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; ekspr. trobentač ni dal trobente od ust ni nehal trobentati; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi; ekspr. steklenica je šla od ust do ust drug za drugim so pili iz nje; ekspr. od ust si pritrgovati prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin; ekspr. polagati komu odgovore na usta, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; knjiž. pisatelj govori skozi usta glavnega junaka izraža lastne misli tako, da jih izreka, govori glavni junak; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. kje bi dobil kaj za v usta kaj hrane; ekspr. ne valjaj, vlači njegovega imena po ustih ne govori o njem, ne omenjaj ga, zlasti slabo; ekspr. ime rešitelja je bilo v ustih vseh vaščanov vsi so govorili o njem; pog. danes še nisem imel nič v ustih še nisem nič jedel, zaužil; ekspr. to meso se vam bo v ustih kar raztopilo je zelo mehko in okusno; ekspr. v ljudskih ustih se je pesem spremenila v ljudskem pripovedovanju, petju; ekspr. imeti medena, nesramna usta pretirano prijazno, nesramno govoriti; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. njega so polna usta junaštva, v resnici pa je bojazljivec veliko govori o svojem junaštvu; ekspr. ljudje imajo tega polna usta veliko govorijo o tem; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; ekspr. imeti široka usta (rad) se hvaliti, bahati; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. na vsa usta se smejati zelo glasno; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. sama usta so ga zelo veliko govori; zelo veliko jé; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
♦ les. usta odprtina za rezilo na spodnjem delu skobljiča; med. umetno dihanje usta na usta umetno dihanje, pri katerem se ponesrečencu skozi ustni nastavek, masko vdihuje v usta svoj izdihani zrak
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost