Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dopadenje -a (dopadenje, dopadene, dopadejne, dopadejnje, dopadjenje) samostalnik srednjega spola
1. česa pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa
2. v zvezi po/k dopadenju takó, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: po volji
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Prekmurski
nagodìti -ím dov. ugoditi, ustreči: naj ti morem nagoditi KM 1783, 263; Törci szo Svendi Lázari tak steli nagoditi KOJ 1914, 119; Z-têm nyim je nagoudo KOJ 1845, 59; nego či letina nagodí te kôpa trüde obilno pláčajo BJ 1886, 30
nagodìti se -ím se
1. najti, naleteti na koga: Csi ſze nagodis na tvojega nepriátela zabloudjenoga güncza KŠ 1754, 52; Nenagodisze vſzák ’na Sáro SIZ 1807, 35
2. pripetiti se: I, csi ſze nagodi, ka jo nájde KŠ 1771, 59
Pleteršnik
naložílọ, n. die Auferlegung: naložilu ustreči, der Aufforderung entsprechen, DZ.
Pleteršnik
neuslúžən, -žna, adj. komur ni lehko ustreči, Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
neustrẹ́zən, -zna, adj. komur ni moči lahko ustreči, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
Pleteršnik
ustrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) auffangen, Cig., C.; — bemerken, Jan.; — 2) nach Wunsch thun, einen Gefallen erweisen; s tem si mi zelo ustregel; willfahren; u. želji, dem Wunsche entsprechen; — 3) u. se, in Übereinstimmung kommen: mlatiči so se ustregli (sind in den Takt gekommen), u. se pri hoji, Gor.
Vorenc
ustreči dov., praesto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi
Svetokriški
ustreči -ežem dov. ustreči: tej preveliki shenski offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi nedol. ǀ bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi nedol. Heraclitu ǀ dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe 3. ed. ǀ ſi lih teshku edn ym shlushi, inu vſtrejshe 3. ed.
Pleteršnik
ustrẹ́zati, -am, vb. impf. ad ustreči; 1) nach Wunsch thun; u. komu; willfahren: u. željam, zahtevam; — entsprechen, nk.; tako ustreza stari slovenščini, Levst. (Nauk); u. zakonu, DZ.; — 2) u. se, übereinstimmen, Cig., Jan.; glasovi se ustrezajo, Cig.; u. se pri hoji, Schritt halten, Gor.; mlatiči se ustrezajo, die Drescher halten Takt, Gor.
Prekmurski
vgodìti -ím dov. ugoditi, ustreči: sze je escse na ete szvejt nej naroudo, ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1845, V; Czaszar nyim je odgovoro, da nyim za volo obcsinszkoga réda nemore vgoditi KOJ (1914), 149
Število zadetkov: 11