Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
umétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na umetnike ali umetnost:
  1. a) umetniški izraz, slog; umetniška dela; umetniško ustvarjanje / umetniški čut, dar; umetniška moč / tudi njegovi filozofski spisi so umetniški; slika velike umetniške vrednosti / umetniško ime igralke, slikarja / umetniške smeri; umetniška ustanova; kulturno-umetniško društvo / umetniška družba / umetniški svet svet, ki soodloča o usmeritvi in repertoarju umetniške ustanove; umetniški vodja gledališča kdor pripravlja predloge za izbor umetniških del kakega gledališča; večer umetniške besede prireditev, na kateri se berejo, recitirajo leposlovna dela, dramski odlomki
  2. b) umetniška galerija; umetniška razstava / umetniška razglednica razglednica z reprodukcijo umetniškega dela
    ● 
    ekspr. on je umetniška duša zelo čustven človek z veliko domišljijo, sposobnostjo vživljanja
    umétniško prisl.: umetniško opisati; umetniško nadarjen; sam.: ocenjevanje umetniškega
SSKJ
umétnost -i ž (ẹ́) 
  1. 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost; stilne smeri umetnosti; umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska umetnost; umetnost zaradi umetnosti nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
    // Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  2. 2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnosti; akademija za likovno, upodabljajočo umetnost; slikarstvo, glasba in druge umetnosti / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
  3. 3. likovna umetnost: zanimata ga zlasti umetnost in glasba; muzej moderne umetnosti / študirati umetnost
    // dela te umetnosti: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti / izdati zgodovino umetnosti v slikah
  4. 4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnosti se kažejo različni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnosti Cankarjevih del
    // ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost
  5. 5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na področju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnosti; posredovati komu umetnost izdelovanja papirja
    // spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnosti
    // velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnosti molčanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišča pričajo o veliki stavbarski umetnosti tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblačenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju
    // ed., v povedno-prislovni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost; živeti s tako majhno plačo je velika umetnost; to narediti ni nobena umetnost ni težko
  6. 6. lastnost, značilnost umetniškega: poudarjati umetnost, ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnosti, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti
    ● 
    publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole
    ♦ 
    lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami
SSKJ
ustvarjálen -lna -o prid., ustvarjálnejši (ȃ) nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost; v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev; pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobje
    ustvarjálno prisl.: ustvarjalno sodelovati; pridobljeno znanje ustvarjalno uporabiti; ustvarjalno dejaven
SSKJ
ustvárjanje -a (á) glagolnik od ustvarjati: ustvarjanje novih projektov / ustvarjanje dobička, dohodka / ustvarjanje družine / ustvarjanje umetniškega dela; izvirnost, pristnost v ustvarjanju / filmsko, glasbeno, gledališko, likovno, literarno ustvarjanje; svoboda umetniškega ustvarjanja; psihologija ustvarjanja / ustvarjanje razpoloženja
SSKJ
vidík -a (ȋ) izhodišče kriterija za presojanje česa: razprava daje nove vidike; časovni, ekonomski, narodni vidik; razpravljati o čem s širšega, teoretičnega vidika
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni vidiki družbenega življenja; vidik problema
● 
na vidiku publ. na vidiku so novi spopadi kaže, da bo prišlo do novih spopadov; publ. zemlja na vidiku, je vzkliknil mornar vidim zemljo; publ. ustvarjanje pod vidikom celote s stališča celote
SSKJ
vzórec -rca (ọ̄) 
  1. 1. stvar, katere lastnosti, značilnosti se posnemajo, upoštevajo kot merilo: določiti, izbrati vzorec; delati predmete po vzorcu / fantazijska slika nima vzorca v naravi / ta oseba je bila pisatelju vzorec za glavnega junaka
  2. 2. besedilo s splošnimi, tipičnimi lastnostmi, značilnostmi, namenjeno za ustvarjanje posameznih besedil iste vrste s posnemanjem: napisati, sestaviti vzorec; vzorec pisma, prošnje; vzorec za prisego
  3. 3. kar sestavljajo likovne sestavine, ki se na kaki površini navadno pravilno ponavljajo: prerisati vzorec; geometrijski, karirast, rožast vzorec; vzorec na blagu, steni; pletenina, preproga z vzorcem; vzorec in podlaga / ledeni vzorci na šipah; vzorec črt na koži / risar vzorcev za tapete
  4. 4. kar sestavljajo ponavljajoče se bistvene, tipične lastnosti, značilnosti česa: teorija ureja dejstva v vzorce; Trubarjev vzorec jezika; ustaljeni vzorci vedenja
  5. 5. s prilastkom kar s svojimi lastnostmi, značilnostmi nazorno, neposredno kaže lastnosti, značilnosti česa splošnega: to gledališče je vzorec modernega gledališča; ravnanje čebel je vzorec instinktivnega ravnanja
  6. 6. manjša količina snovi, po lastnostih, značilnostih katere se ugotavljajo lastnosti, značilnosti enote, kateri pripada: analizirati, vzeti vzorec; vzorec mesa, zraka / vzorec za preiskavo
    // soc. manjša skupina bitij, predmetov, po lastnostih, značilnostih katerih se statistično ugotavljajo lastnosti, značilnosti vseh bitij, predmetov določene skupnosti, vrste: vzorec obsega sto oseb; za enoto vzorca vzeti gospodinjstvo / reprezentativni vzorec / statistični vzorec
  7. 7. manjša količina blaga, ki kaže, ponazarja lastnosti, značilnosti vrste, celote: poslati kupcu vzorec / knjiga vzorcev / reklamni vzorec
  8. 8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za vzorec zelo malo: snega je padlo komaj za vzorec / v povedni rabi na trgu ni pomaranč niti za vzorec
    ● 
    ekspr. človek je zanj vzorec brez vrednosti stvar brez vrednosti, pomena
    ♦ 
    jur. papilarni vzorec ki ga sestavljajo papilarne črte; lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec skupek enakih sklanjatvenih, spregatvenih oblik besed; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; patentni vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj
SSKJ
zintelektualizírati -am dov. (ȋ) knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje
    zintelektualizíran -a -o: zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
SSKJ
zvóčen -čna -o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni časopis na (magnetni) trak ali kaseto posneti aktualni članki ali obvestila za slepe; zvočni film film z dialogi, glasbo in šumi; zvočni zapis; zvočno sporočilo / zvočna in toplotna izolacija / zvočna hitrost; zvočna jakost
     
    prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka
     
    elektr. zvočni ojačevalnik; film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; film., rad. zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; muz. zvočni tlak tlak, merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; rad. zvočni posnetek; zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri; zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki; zool. zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih
  2. 2. ki lepo, dobro zveni: zvočen glas; pesnikov jezik je zvočen; zvočne orglice / odmev je napolnil zvočne oboke grajskih dvoran
    zvóčno prisl.: zvočno in slikovito izraziti; zvočno bogat, poln
SSKJ
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í) 
  1. 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
  2. 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
  3. 3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
    // s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
  4. 4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
  5. 5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju
    // v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
  6. 6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno
    // kako živiš
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
  7. 7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
  8. 8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
    // ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
  9. 9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
    // navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
  10. 10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
    // v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja
    // ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
  11. 11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
  12. 12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
    // biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
  13. 13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
  14. 14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali
    // z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
  15. 15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
    ● 
    ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
    živèč -éča -e: še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
    živét -a -o: predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice; prim. živel

Slovar novejšega besedja

SNB
grafitíranje -a s (ȋ)
delanje, ustvarjanje grafitov: Grafitarji so večinoma dijaki, študentje ali celo osnovnošolci moškega spola, ki jim grafitiranje predstavlja vrsto življenjskega stila ali samo občasno popestritev vsakdanjika
//
spreminjanje podobe zlasti zidu, javne površine z risanjem grafitov nanjo: nočno grafitiranje; prepovedano in odobreno grafitiranje; Spremljevalni program umetniškega festivala bo obsegal grafitiranje hiše in škarp v okolici in središču mesta
E grafitírati
SNB
imagologíja -e ž (ȋ)
ustvarjanje idealiziranih podob, predstav in aluzij o kom, čem, izoblikovanih na podlagi primerjave z drugim istovrstnim: V dobi imagologije so pomembne podobe, gledalca, ki čaka na nove in nove razburljive posnetke z različnih koncev sveta, ne zanimajo vzroki, zaradi katerih so podobe nastale
//
veda, ki proučuje tako ustvarjanje: Njegovo razpravo je mogoče brati kot literarnozgodovinsko študijo s področja imagologije
E agl. imagology, nem. Imagologie iz lat. imāgō 'slika' + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
SNB
kloníranje -a s (ȋ)
ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E klonírati
SNB
neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E nem. Neologiefrc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
SNB
oródjeSSKJ -a s (ọ̑)
program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: Novo orodje je namenjeno pretežno profesionalnim oblikovalcem: proizvajalcem posebnih učinkov za filme, razvijalcem iger E = cslov. orǫdije, hrv., srb. òrūđe 'orodje', stčeš. orudí < pslov. *orǫdьje, morda k (↑)réd
SNB
simulacíjski -a -o in simulácijski -a -o prid. (ȋ; á)
ki se nanaša na umetno ustvarjanje ustreznih pogojev za opravljanje določenih nalog: simulacijski center; simulacijske igre; simulacijske vaje; Posameznih raziskav z zdravili ne opravljajo več na živalih, ampak za to uporabljajo računalniški simulacijski model E (↑)simulácija
SNB
sledljív -a -o prid. (ī í í)
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: Ustvarjanje pozitivnega odnosa do domače – kakovostne in sledljive – proizvodnje pri porabniku je v nacionalnem interesu E (↑)sledíti
SNB
tekstopísec -sca m, člov. (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; besedilopisec: Očitno obstajajo pisatelji, ki jim je pisanje knjig nekaj takega kot tekstopiscem in skladateljem ustvarjanje novih glasbenih hitov E (↑)tékst + (↑)písec
SNB
umétniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    umétno življênje -ega -a s (ẹ́, é)
    1. življenje, ustvarjeno s pomočjo tehnoloških metod: Ustvarjanje umetnega življenja je zelo različno od reproduciranja tega, kar že obstaja v naravi
    2. življenje, ki se oddaljuje od pristnega, naravnega načina življenja in je navadno značilno za urbana okolja: Pred nekaj leti sem opazil, da živim povsem umetno življenje
SNB
vídeo1 SSKJ -a m (ȋ) pog.
1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videogram (1), videoposnetek: ogledati si video; snemanje videa; Na festivalu so podelili nagrade v treh kategorijah, za najboljši kratki film različnih formatov, najboljši video in dokumentarni film
2. medij, nosilec takega posnetka; videogram (2): digitalni video; kupiti video; Za praznike sva si sposodila kup videov
3. glasba, ki se predvaja z videoposnetkom; videospot: Mediji so sprva ugibali, ali ne gre morda le za spretno propagandno potezo ob izidu novega singla in videa
4. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: Gre za teoretično in praktično spoznavanje filma in videa E agl. video iz vídeo...
    vídeo2 -- v prid. rabi
    video varnostni nadzor; video posnetek; video kamera; Med počitkom po kosilu se je zamotil z video igricami – glej tudi vídeo...
SNB
virtuálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ)
ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni sprehod po muzeju; virtualni svet; virtualna pisarna; virtualno življenje; Njegov grob bo v celoti virtualen, kar pomeni, da ga bodo hodili ob prvem novembru in rojstnem dnevu obiskovat na internet E agl. virtualsrlat. virtuālis 'mogoč' iz lat. virtus 'vrlina, krepost, junaštvo'
    virtuálna reálnost -e -i ž (ȃ, ȃ)
    posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna resničnost: svet virtualne realnosti; Večina živi na asfaltnih poljih mest in raztegujočih se predmestij in v virtualnih realnostih interneta išče zabavo, zaslužek, znanje in sočloveka
    virtuálna resníčnost -e -i ž (ȃ, ī)
    posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna realnost: ustvarjanje virtualne resničnosti; Cilj virtualne resničnosti je preslepiti naše čute, da imajo pred seboj realnost, čeprav je nimajo
Število zadetkov: 81