neologíja -e ž (ȋ)
1. ustvarjanje novih besed: raziskave teoretičnih vprašanj neologije
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizem: prevajalec si mora včasih kako besedno igro ali neologijo izmisliti
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
novelístika -e ž (í)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko
// novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko
// novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
SSKJ²
oródje -a s (ọ̑)
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje
// nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki
♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi
2. rač. program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: orodja za razvijalce računalniških iger; (razvojno) orodje za izdelavo programov, spletnih strani; vrstica z orodji orodna vrstica; aplikacije in orodja / programsko orodje
3. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma
4. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode
● slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
5. v zvezi jezikovno orodje kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: različna elektronska jezikovna orodja so nepogrešljivi pripomočki pri pisanju, branju, raziskovanju in pripravi na pouk
SSKJ²
pésništvo -a s (ẹ̑)
literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva
// pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo
♦ lit. baladno, himnično pesništvo
literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva
// pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo
♦ lit. baladno, himnično pesništvo
SSKJ²
podlístkarstvo -a s (ȋ)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton; feljtonistika: njegov pisateljski dar se izgublja v podlistkarstvu / stil podlistkarstva
SSKJ²
poezíja -e ž (ȋ)
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: brati, pisati poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
// pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij
2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: brati, pisati poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
// pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij
2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
SSKJ²
pripôvedništvo tudi pripovédništvo -a s (ȏ; ẹ̑)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela: razvoj pripovedništva na Slovenskem
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela: razvoj pripovedništva na Slovenskem
SSKJ²
producènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konzumenti / ta država je najvažnejši producent svinca
♦ ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine
2. film. kdor se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent
3. kdor skrbi, je odgovoren za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbeni, plesni producent; gledališki, televizijski producent; producent televizijskih oddaj
1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konzumenti / ta država je najvažnejši producent svinca
♦ ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine
2. film. kdor se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent
3. kdor skrbi, je odgovoren za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbeni, plesni producent; gledališki, televizijski producent; producent televizijskih oddaj
SSKJ²
producêntka tudi producéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
SSKJ²
próza -e ž (ọ̄)
1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del
3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del
3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
SSKJ²
romanopísje -a s (ȋ)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem
// romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je roman: ukvarjati se z romanopisjem
// romanopisna dela, romani: značilnosti slovenskega romanopisja
SSKJ²
slovstvovánje -a s (ȃ)
knjiž. književno, literarno delovanje, ustvarjanje: vrnil se je na področje, kjer je začel svoje slovstvovanje; proučevati Trubarjevo slovstvovanje
knjiž. književno, literarno delovanje, ustvarjanje: vrnil se je na področje, kjer je začel svoje slovstvovanje; proučevati Trubarjevo slovstvovanje
SSKJ²
stvaríteljstvo -a s (ȋ)
knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva
knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
šóba -e ž (ọ́)
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost
2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba
3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe
4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo
● slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost
2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba
3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe
4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
SSKJ²
trík -a m (ȋ)
1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki
// dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki
2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev
3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami
4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; v prid. rabi:, film. trik film risani ali lutkovni film
1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki
// dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki
2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev
3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami
4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; v prid. rabi:, film. trik film risani ali lutkovni film
SSKJ²
tvórstvo -a s (ọ̑)
knjiž. (duhovno) ustvarjanje: spodbujati tvorstvo / leposlovno, umetniško tvorstvo
knjiž. (duhovno) ustvarjanje: spodbujati tvorstvo / leposlovno, umetniško tvorstvo
SSKJ²
ustvarjálen -lna -o prid., ustvarjálnejši (ȃ)
nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost; v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev; pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobje
nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost; v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev; pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobje
- ustvarjálno prisl.:
ustvarjalno sodelovati; pridobljeno znanje ustvarjalno uporabiti; ustvarjalno dejaven
SSKJ²
vídeo -a m (ȋ) pog.
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost