- ki je iz armiranega betona; SINONIMI: železobetonski
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran
- 1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
- 4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
- del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
ETIMOLOGIJA: ↑voziti
- 1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran
- 1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
- 1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
- 2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
// s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
● dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
// postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
♦ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
1. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi
2. zastar. mesto1: Turki so prisegli porušiti stolni grad
● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kaliti
- kalíti se ekspr.
postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj
- kaljèn -êna -o:
oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov
// utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu
2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu
nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj
♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake
nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe; graditi, utrjevati, zviševati nasipe; višina, vznožje nasipa; nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe
ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporni
♦ arheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti
- okalíti se
postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
♦ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor
1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red
// narediti kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog
b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti
c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti
// narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev
2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo
● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah
- preizkúšen tudi preskúšen -a -o:
preizkušeni gorski vodniki; motor je že preizkušen; preizkušen v ognju, trpljenju; preizkušene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkušena
1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkušati motorje; novo zdravilo še preizkušajo / preizkušati učinkovitost strupa
// delati kaj, da se ugotovi stopnja
a) določene duševne, telesne lastnosti: preizkušati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkušali v moči / ne preizkušaj njegove zvestobe
b) določene lastnosti česa: preizkušati trdoto kamnov / preizkušati vzorce mleka glede na okus, vonj
c) česa sploh: preizkušati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizkuša preverja
// delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkušati rezultate
2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izkušen v čem: kandidate temeljito preizkušajo / ekspr. življenje jih trdo preizkuša
// nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkušali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkušaj me ne izzivaj me, ne draži
● ekspr. ostra burja je preizkušala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkušati strune igrati
- preizkušajóč tudi preskušajóč -a -e:
igral se je s škarjami, preizkušajoč njihovo ostrino
- preizkúšan tudi preskúšan -a -o:
preizkušan človek; z uspehi vsakega dneva preizkušana pot
s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili
- prekalíti se ekspr.
postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili; prekalil se je v trpljenju
● ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati
// v zvezi z v postati izkušen, izurjen: prekalil se je v pravega znanstvenika / počasi se je prekalil v hudodelca
- prekaljèn -êna -o:
salama je izdelek prekaljenega mojstra za domače salame; iz boja se je vrnil prekaljen; v trpljenju prekaljeno prijateljstvo
s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete
- prekaljeváti se ekspr.
postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju
// v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika
kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to območje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov
♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti
// ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »