Zadetki iskanja
Pravopis
civíl -a m (ȋ) prakt.sp.: preobleči se v ~ v civilno obleko; biti v ~u kuhar v civilnem življenju; člov. civilist
Pravopis
časopís -a m (ȋ)
1. naročiti se na ~; prakt.sp. dati kaj v ~ objaviti v časopisu; snov., prakt.sp. zaviti v ~ v časopisni papir
2. biblio. revija: leposlovni ~
1. naročiti se na ~; prakt.sp. dati kaj v ~ objaviti v časopisu; snov., prakt.sp. zaviti v ~ v časopisni papir
2. biblio. revija: leposlovni ~
Pravopis
dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to
Pravopis
Pravopis
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|
Pravopis
izpásti -pádem dov., nam. izpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Vratca pri peči so izpadla; Tekmovalec je izpadel iz tekmovanja |se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje|; knj. pog. Podrobnosti so mi že izpadle |jih nimam več v spominu, v zavesti|; publ. Ponoči je izpadla tudi toplarna prenehala delovati; S svojim nastopom ●je izpadel grobo učinkoval, deloval; Stvar ●je slabo izpadla se je slabo izšla, končala
Pravopis
labirínt -a m (ȋ) zaiti v ~ v blodnjak; poud.: izgubiti se v ~u stopnišč in hodnikov |v množici|; ~i človeške duše |zapletenost|
Pravopis
magazín -a m (ȋ) neknj. pog. hraniti blago v ~u v skladišču; voj. žarg. dati naboje v ~ v nabojnik; neobč. brati ~e ilustrirane zabavne revije; gledati glasbeni ~ |televizijsko oddajo|
Pravopis
nàjsi in najsi vez. (ȁ) neobč.
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi
Pravopis
nàjsibó in najsibó vez. (ȁọ́; ọ́) neobč.
1. v ločnem priredju ali: Izvedba skladbe je brezhibna, ~ v koncertni dvorani ~ v operi; Kupil bom lesorez, ~ holandski ali pa japonski
2. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ še tako spreten, tega ne zmore; Spanje, ~ kratko, poživi človeka
1. v ločnem priredju ali: Izvedba skladbe je brezhibna, ~ v koncertni dvorani ~ v operi; Kupil bom lesorez, ~ holandski ali pa japonski
2. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ še tako spreten, tega ne zmore; Spanje, ~ kratko, poživi človeka
Pravopis
odévati -am tudi odévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč; -an -ana; odévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj z/s čim ~ bolnika z odejo; poud. Gore ~a sneg |pokriva|; neobč. odevati koga v kaj ~ ženo v dragocena oblačila oblačiti
odévati se -am se tudi odévati -ljem se (ẹ́; ẹ́) neobč. v kaj ~ ~ ~ kožuhovino oblačiti se; Pokrajina se je odevala v molk |postajala tiha|
odévati se -am se tudi odévati -ljem se (ẹ́; ẹ́) neobč. v kaj ~ ~ ~ kožuhovino oblačiti se; Pokrajina se je odevala v molk |postajala tiha|
Pravopis
okrílje -a s, rod. mn. -lij (ȋ) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi
Pravopis
osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~
Pravopis
pogrézniti -em dov. pogréznjen -a; pogréznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj redk. ~ strugo poglobiti; pogrezniti koga v kaj Glasba ga je pogreznila v spanec; poud. Sporočilo ga je pogreznilo v obup |spravilo, pahnilo|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|
Pravopis
precèp -épa m (ȅ ẹ́) ~ pri palici; dati desko v ~ |v primež|; poud. dobiti koga v ~ |v položaj, ko ne more sam odločati|
Pravopis
prelevíti -ím dov. prelévil -íla, prelevljèn -êna, nam. prelevít/prelevìt; drugo gl. leviti se (í/ȋ í) neobč. kaj v kaj ~ novelo v roman preoblikovati
prelevíti se -ím se (í/ȋ í) Kača se ~i; poud. preleviti se iz koga/česa v koga/kaj ~ ~ iz kmeta v meščana |postati iz kmeta meščan|
prelevíti se -ím se (í/ȋ í) Kača se ~i; poud. preleviti se iz koga/česa v koga/kaj ~ ~ iz kmeta v meščana |postati iz kmeta meščan|
Pravopis
preoblikováti -újem dov. preoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa; preoblikovati kaj v kaj ~ dogodke v simbole
preoblikováti se -újem se (á ȗ) v kaj Kapljice so se preoblikovale v kristale
preoblikováti se -újem se (á ȗ) v kaj Kapljice so se preoblikovale v kristale
Pravopis
pretopíti -ím dov. pretópil -íla, nam. pretopít/pretopìt; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj nestrok. ~ kovino |strok. pretaliti|; knj. pog. pretopiti kaj v kaj ~ tolarje v devize zamenjati
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 455
- Naslednja »
Število zadetkov: 9089
Dostopnost