Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
žiher prisl. lahko: ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje: David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher
Pleteršnik
žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv (bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang (min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) (pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
Svetokriški
žila -e ž žila: ena shila im. ed. v'perſih mu ſe uterga, inu vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie ǀ nanaglem pozhi ena shila im. ed. v' njemu ǀ s' kunſtio ſe dotakne shile rod. ed. Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ S. Joannes Apoſtel njega ſa shilo tož. ed., ali puls prime ǀ vſe shile im. mn. mu ſe skerzhio ǀ ſi perpuſtil tvoje Svete shile tož. mn. preboſti ǀ po vſyh shilah mest. mn., inu koshizah tauzheio ǀ kry bo v'shilah mest. mn. gorela žila te zemlje zemeljska žila: ſonze vgmera v' shilah te ſemle mest. mn. slatu
Pleteršnik
žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.-Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid-Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno-Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno (Goriš.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
žȋngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
Prekmurski
žìnje -a s žima: Konj v répi má duge žinje AI 1878, 14
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Pleteršnik
žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
Celotno geslo Pohlin
žir [žȋr žirȗ] in [žȋra] samostalnik moškega spola

plod bukve; žir

PRIMERJAJ: žirovje

Pleteršnik
žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.-C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
Prekmurski
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
Vorenc
žiten prid., F14, arista, -ae, rèſſe na ṡhitnim klaſju; cerealis, ẛhitin; cumera, -ae, ẛhitna kaṡzha, korba, ẛhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; curculio, -onis, ṡhitni mol, ſhitek; cyanos, -ani, tudi ena plava ṡhitna roṡha; ephi, ena ṡhitna tripolizhna mèra. Lev:5; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhuje, ṡhitni kupez; geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu, kolenza na ṡhitnim ſtabli; granarium, ṡhitna kaṡzha; horreum, ṡkedeîn, pod, ṡhitna hiſha; lex frumentaria, ṡhitna, ali zhes ṡhitu poſtava; merga, -ae, ṡhitne, ali ṡa ſinú vile; satum, ena ṡhitna mèra. Luc:13.v.21; spica, -ae, ṡhitni klaṡ, klaſſovje
Pleteršnik
žȋtnat, adj. = žiten 2), getreidereich: žitnato leto, das Kornjahr, V.-Cig.
Pleteršnik
žȋtnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.-C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki-Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.-C.
Celotno geslo Pohlin
žitnica [žȋtnica] samostalnik ženskega spola
  1. dajatev v obliki žita
  2. prostor za shranjevanje žita
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Prekmurski
žív -a -o prid.
1. živ, ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 15; dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; 'zivoga obráza bio KŠ 1771, 432; Pelali ſzo pa toga pojbára 'zivoga KŠ 1771, 404; záto ga je Boug 'zivoga dáo odneſzti KM 1796, 10; i 'ziviva ſzta vr'zena obá dvá vu ognya mlako KŠ 1771, 802; tiszti szo 'sivi zakopani KOJ 1848, 9
2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: vöra je 'ziva KŠ 1771, 443; I z-'zivim vüpanyem vöpreminém KAJ 1870, 5
3. resničen, pravi: Boug je pa 'zivi KŠ 1771, 240; Ja ſzem te 'zivi krüh KŠ 1754, 206; Düh je pa 'ziv po praviczi KŠ 1771, 464; Právo i 'zivo Boga ſzpoznanye KŠ 1754, 15; sivoga Bogha ſzvéti Szin ABC 1725, A6b; ſivoga Bogá ſzvéti ſzin SM 1747, 56; da bi ſzlü'zili 'zivomi Bougi KŠ 1771, 615; ſzo Bo'zo ſz. rejcs 'zivo neſzli KŠ 1771, A5b; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142
žívi -a -o sam. živi: Kriſztus je ſzodec 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit sive ino mertve ABC 1725, A5a; odkud pride ſzodit sive ino mertve SM 1747, 44; pride Szoudit mrtve i 'zive KŠ 1754, 271; Odnet pride, ſzoudit 'sive i mrtve KMK 1780, 7
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Pleteršnik
žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda-Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.-Mik., Hal.-C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
Število zadetkov: 13786