Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
spraljica -e ž luknjica: s' kuſi eno ſpralizo tož. ed. je gledau v' celizo te Svetnize (III, 25) → špralja
Svetokriški
Sprengerus m osebno lastno ime Sprenger: pishe Jacobus Sprengerus im. ed., de ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila (IV, 340) → Jakob(us) 8.
Svetokriški
stoječ1 -a prid. 1. stoječ: ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh im. ed. m v' 6. urah (II, 121) ǀ en Mashnik ga je videl pred ſpovednizo stojezhiga tož. ed. m ži. (I/2, 57) 2. stalen, trajen: my nimamo ſtojezhiga rod. ed. s meſta na tem ſvojtu, ampak de imamo tu vezhnu Nebeſku meſtu yskati (III, 437)
Svetokriški
stran1 -a m stran: So proſſili, de bi yh puſtil prebivat na vnem ſtranu mest. ed. Iordana (II, 90 s.) Beseda se kaže v moškem spolu le še v zapisu sdaj pustimo nestranu Davida, → pustiti.
Svetokriški
surgam cit. 1. ed. prih. vstal bom: Taku rezite vy Nem. Nem. Surgam; jest gori hozhem vſtati s'te jame te nezhistosti, nevoſhlivoſti & c. (I/2, 77) 1. ed. prih. lat. glagola surgere ‛vstati’ je tu iz predhodno navedenega citata lat. V Surgam et ibo ad patrem meum ‛Vstal bom in pojdem k očetu’ (SP Lk 15,18).
Svetokriški
Suzana -e ž osebno lastno ime Suzana: Suſanna im. ed. je bila nedolshna ǀ Susanna im. ed. od shpota, inu ſmerti ſe je bila rejshila ǀ Suſana im. ed., de ſi lih Bogaboijezha ǀ kaj ſe je bilu sgodilu tei brumni, inu ſveti sheni Suſanni daj. ed. ǀ S. Piſſmu tudi huali Suſanno tož. ed. ǀ ſusanno tož. ed. sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta bila ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Vna dua ſtariza s' Suſano or. ed. Suzána, lat. V Susanna, gr. Σουσάννα, Jojakimova žena (SP Dan 13,2)
Svetokriški
šenkan -a prid. podarjen: Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani tož. ed. m dol. fazonetel (III, 56) → šenkati
Svetokriški
šentati -am nedov. plentati (?): po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte vel. 2. ed.+ mili, inu Chriſhan &c. (II, 304) Če je morfološka interpretacija točna, če je torej -te naslonski osebni zaimek, in če ne gre za tiskarsko napako namesto šentanje, je navedeni pomen nenavaden, saj poznajo tako sočasni kot tudi kasnejši pisci glagol šentati samo v pomenu ‛preklinjati’; → šentovati, zašentati.
Svetokriški
šesto prisl. v šesto: sheſtu poshle bule, inu toroue, ſedmu poshle tozho, oſmu poshle kobilize (IV, 188)
Svetokriški
šolarica -e ž učenka: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz rod. mn. imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) → šolar
Svetokriški
špitalar -ja m bolnik v bolnišnici: cilu Shpetalary im. mn., katerem je tulikajn dobriga ſturila, ſo jo ſaurashili, inu saſhpotovali (III, 569) → špital
Svetokriški
šrajati -am nedov. kričati, vpiti: ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
Svetokriški
štiman -a prid. 1. cenjen, čislan: aku dalej eden vandra vezh je shtiman im. ed. m ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu im. ed. s od teh Modrih ludy, de letu nemorio preshazat ǀ nej rezhi na semli taku shlahtne, inu shtimane rod. ed. ž ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu tož. ed. s ſlatù, ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ pred drugimy Gospudy ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno veliku shtimano or. ed. ž Dekelzo ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana im. dv. m Gospuda ſta letu sprizovala ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih ſò shtimani im. mn. m ǀ takorshne dobre della ſo kakor enu nezh od Chriſtuſa shtimane im. mn. ž/s 2. pojmovan: obedn n' hozhe sa norza shtiman im. ed. m biti ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba, pametnishi je shtiman im. ed. m presež.> S. Karſtnik je bil ta ner shtimanishi im. ed. m v celli Judovski desheli → štimati
Svetokriški
štok m skrinjica za darove: je bila li dua vinaria v' shtok tož. ed. tiga Tempelna poſtavila ← bav. nem. Stock, nem. Opferstock ‛skrinjica za darove’
Svetokriški
štrajfinga -e ž kazen: shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
Svetokriški
Tabor m zemljepisno lastno ime Tabor: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor im. ed. ǀ kadar bi jeſt bil to gnado imel na hribu Tabor im. ed. ſe najti ǀ Chriſtus na hribi Tabor im. ed. je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal ǀ Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor im. ed. je pelal ǀ Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor im. ed. ǀ kadar je hotel na hribi Thabor im. ed. eno utto ſydat Tábor, gora v Galileji (SP Sod 4,6)
Svetokriški
tak -a zaim. tak: Tak im. ed. m strah je dobar, inu nuzin ǀ odkot taka im. ed. ž muzh ǀ v'tem sazhne enu taku im. ed. s ſtrashnu ropotajne v'taisti kambri ǀ eniga taziga rod. ed. m Kralla ſijn ǀ jest nezh taziga rod. ed. s hudiga ne ſturim ǀ En tak tož. ed. m lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu ǀ ſijn svoio lastno ſeſtro v'tak tož. ed. m shpot perpravi ǀ vari Bug taziga tož. ed. m ži. ſijnu imejti ǀ ſe zhudio de Christus ima tako tož. ed. ž muzh ǀ toko tož. ed. ž lubesan pruti G: Bogu vdobi ǀ kadar Prerok David v'duhu je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu, je taki mest. ed. ž vishi molil ǀ v' taki mest. ed. ž vishi ſlednimu je usta saperl ǀ ſe perkashe v'taki mest. ed. ž zhudni podobi ǀ de bi my imeli enu taku tož. ed. s vpajne pruti miloſti Boshi ǀ ti ſi dolshan s'taKom or. ed. m fliſsam poprej tuoje grehe premislit ǀ zhlovik ie pod tako or. ed. ž svesdo rojen ǀ katerimu teſhku take im. mn. ž shene odydejo aku prave grevinge, inu pokure neſturè na semli ǀ Kulikajn tazih rod. mn. shkarpianu na Svejtu ob nashim zahſsu ſe najde ǀ je vshe navajen take tož. mn. m, inu veliKu vesKshi grehe shlihat ǀ je bila taku hudobna, inuc greshna ratala, de videozh take tož. mn. ž/s zhuda
Svetokriški
Taranto zemljepisno lastno ime Taranto: kakor pishe Torquemada de v'tem Mesti Taranto im. ed., anno 1531 (I/1, 87) Taránto, mesto v južni Italiji
Svetokriški
tat -u m tat: obedn tat im. ed. timu drugimu nesaupa ǀ kadar enimu tatù daj. ed. ta pervi krat Rihtar leben shenka ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu tož. ed. ſveſat ǀ perloshnoſt ſturj tatù tož. ed. ǀ ſapouej tiga maliga tatova tož. ed. obeſsit ǀ kateru tatje im. mn. nebodò mogli vkraſti ǀ tatye im. mn. golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ skarbish de Tatije im. mn. tuoje denarije ne ukradejo ǀ kakor de bi sgol tatovi im. mn., inu tatize v' hishi bili ǀ Kadar bitatye +im. mn. po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili ǀ veliku tatou rod. mn. ſe v'taistim zholnu najdejo ǀ S. Miklaush she taiſto nuzh ſe prikashe tatovam daj. mn. ǀ tatovom daj. mn. sa lon gauge shlishio ǀ je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty tož. mn. ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove tož. mn., inu tatize
Svetokriški
Tebaida2 -e ž stvarno lastno ime Tebaida: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Statius ſvojo Thebaido tož. ed. (IV, 310) Tebaída, ep v 12 knjigah rimskega epika Stacija, temelječ na istoimenskem cikličnem epu tebanskega pripovednega kroga
Število zadetkov: 3803